FOTO: Pexels.


V Studiu Evropa so se v petek, 8. januarja, posvetili aktualni temi šolanja na daljavo med epidemijo koronavirusa.

V spletni razpravi so bila izpostavljena naslednja vprašanja: Kakšne bodo posledice šolanja na daljavo za najmlajše, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav? Kako reševati individualne stiske, kako zagotoviti čim bolj enake pogoje učenja za vse? V kolikšni meri se s poukom na daljavo poveča učinek socialnih razlik, statusa družine, izobrazbe staršev?

Ali v času, ko šolarji velik del dneva preživijo pred računalniki, strokovnjaki zaznavajo tudi več spletnega nasilja in drugih oblik neprimernega vedenja? Kako naj starši nadzorujejo uporabo tehnologij, medtem ko pouk poteka po spletu?

Odgovore na ta vprašanja so iskali evropski poslanec dr. Milan Zver, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Damir Orehovec, predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin in Špela Reš iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.

Slovenija se je dobro odzvala na nastalo situacijo

Dr. Milan Zver je v začetku poudaril, da sta se izobraževalni sistem v EU in tudi v Sloveniji zelo dobro odzvala na nastalo situacijo, države članice EU pa so sprejele primerljive ukrepe.

Izpostavljene so bile tudi nekatere prednosti, kot je upravljanje s sodobno tehnologijo: otroci in mladostniki so pridobili dodatne veščine. Da bi govorili o »izgubljeni generaciji«, tega po besedah dr. Zvera ni mogoče trditi.

Damir Orehovec je med drugim povedal, da nobena država na nastalo situacijo sprva ni bila sistemsko pripravljena. Izobraževalni sistem in vsi, ki so vanj vključeni, pa je v tem času pridobil določene izkušnje, ki so bile sproti še nadgrajevane. Kvaliteta izobraževanja na daljavo se je izboljševala, seveda pa izobraževanja na daljavo ne bi bilo mogoče izvesti brez sodelovanja staršev. Opazen je velik napredek učiteljev na področju digitalizacije.

Posebej je bila poudarjena skrb za ranljive skupine. Vlada si prizadeva za to, da bi se otroci čim prej vrnili v šole, vse pa je odvisno od trenutne zdravstvene situacije. Skupen cilj je, da učenci ohranijo učno kondicijo in znanja dopolnijo, ko bo možna vrnitev v šole.


Med udeleženci razprave je bil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. FOTO: Tatjana Splichal.


Zaskrbljenost, da bi mladi postali »robotska« generacija

Maja Kalin je predstavila izkušnje srednješolcev. Na začetku je bilo zelo težko za profesorje in dijake, po drugem zaprtju šol pa se je stanje izboljšalo, izboljšalo se je tudi sodelovanje med dijaki in profesorji. Dijaki drug drugemu pomagajo in razumejo stiske sošolcev, je poudarila.

Izpostavljene so bile tudi pozitivne posledice, saj mladi čutijo večjo odgovornost do sebe in do družbe, pa tudi izobraževanje so začeli dojemati kot vrednoto. Obstaja zaskrbljenost, da današnja generacija v znanju ne bo tako kompetentna s prejšnjimi in prihodnjimi generacijami ter da bi mladi, predvsem zaradi pomanjkanje socializacije, postali nekakšna »robotska« generacija.

Posledice šolanja na daljavo vidne šele v prihodnje

Špela Reš je opozorila na porast različnih težav pri mladostnikih. Družine so se znašle v hudih stiskah in pri starših je občutiti veliko izčrpanost. Zagotovo je zahtevna naloga, da starši nadzorujejo uporabo računalnika pri mladostnikih, saj so na spletu tudi bolj mamljive vsebine. Poudarjena je bila nepogrešljiva vloga staršev, ki otroku pomagajo pri organizaciji dela, kar je v domačem okolju težje izvedljivo kot v šoli.

Pri šolanju na daljavo oz. prek računalnika se krepijo druge kognitivne funkcije kot pri šolanju v razredu in čeprav nihče ne želi, da se današnja generacija identificira s t.i. izgubljeno generacijo, pa bodo čustvene posledice in posledice pomanjkanje socializacije v prihodnje prav gotovo vidne.

Pogovor, ki si ga lahko v celoti ogledate na spodnji povezavi, je povezovala Tadeja Anžlovar.




Preberite še:
- Večina ukrepov podaljšana do 18. januarja (VIDEO)