Znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo je spregovoril o gradbenih projektih nemškega okupatorja v Kamniku. O tem govori tudi njegova knjiga Postati del velike nemške skupnosti. Kamniško okrožje v času nemške okupacije 1941–1945.

Dr. Damjan Hančič in dr. Matic Batič s svojima knjigama. FOTO: Jožef Pavlič

Dr. Hančiču se je pridružil njegov sodelavec pri omenjenem centru dr. Matic Batič, urednik in soavtor knjige Fluidna krajina: prostor, identiteta in evropske obmejne pokrajine, v kateri je poleg drugih objavljen tudi Hančičev prispevek. Mladi zgodovinar se sicer predvsem posveča ideološkim dimenzijam javnega prostora; kako so različni državni in ideološki sistemi (na primer fašizem in komunizem) preoblikovali javni prostor s spomeniki, arhitekturo, krajevnimi imeni itd. ter kaj so s tem hoteli doseči. V glavnem raziskuje kulturno zgodovino Primorske v prvi polovici 20. stoletja, italianizacijo javnega prostora na Goriškem v času med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni pa posledice komunizma.

Predavatelja dr. Damjana Hančiča in pregled njegovih strokovnih del, ki prikazujejo predvsem zgodovino ženskih samostanov na Slovenskem, medvojni in povojni čas na Kamniškem, je predstavila predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar. Poudarila je, da Hančič predstavlja čas in ljudi objektivno: na podlagi zgodovinskih virov, ki jih pogosto tudi navaja.

Dr. Marjeta Humar pozdravlja gosta. FOTO: Jožef Pavlič

Damjan Hančič je najprej povedal, kako je nemški okupator po zasedbi Kamnika leta 1941 to mesto »skušal z različnimi ukrepi integrirati v rajh in mu dati čim bolj nemški pečat«. V te načrte in prizadevanja so »poleg ponemčevanja prebivalstva sodile številne investicije na področju prometne, upravne in stanovanjske infrastrukture, s katero je okupator v priključeno pokrajino vnesel svojo značilno arhitekturo. Večina investicij je bila izvedena med poletjem 1941 in jesenjo 1943.«

Dr. Hančič je z ohranjenimi dokumenti oz. arhivskimi viri, načrti in fotografijami predstavil najpomembnejše zgradbe in druge infrastrukturne investicije, do katerih je prišlo v Kamniku v času nemške okupacije.

Nemci so v Kamnik vkorakali brez odpora. FOTO: Jožef Pavlič

Ko so nemški okupatorji 1. avgusta 1941 Gorenjsko razdelili na tri okrožja s sedeži v Radovljici, Kranju in Kamniku, so Kamniku namenili veliko pozornost. V uvodu v predavanje je dr. Humarjeva omenila spomine Milana Windschnurerja, ki je zapisal, da so se Nemci na zavzetje Kamnika dobro pripravili. Že pred vojno so tu delovali nekateri tujci, ki so se pridružili različnim organizacijam, pred vojno za kratek čas izginili in se na začetku vojne spet pojavili v nemških uniformah. Okupator je o ljudeh verjetno veliko vedel in zato je lahko še toliko bolj korenito izvajal raznarodovalno in ponemčevalno politiko, mlade včlanjeval v vrste Hitlerjugenda (fante) in Deutscher Maedel (dekleta), prebivalce nasploh pa v Koroško ljudsko zvezo (člani so po 1. oktobru 1942 postali nemški državljani), jih klical na opravljanje delovne dolžnosti (Arbeitsdienst) in k služenju v vojski (Wehrdienst). Gorenjsko (Oberkrain) so priključili Koroški (Gau Kärnten). Ob preverjanju prebivalstva so ugotovili »zelo dobre rezultate«, saj naj bi »nordijska rasa prevladovala v 27,5 %«. Okrožje Kamnik, ki je obsegalo celotno vzhodno Gorenjsko, je jeseni 1941 merilo 881 kvadratnih km in štelo 58.962 prebivalcev.

Kamniško okrožje je po navedbah nemškega okupatorja spadalo med najrevnejša v Gau Kärnten, zato so ga skušali z različnimi vlaganji, zlasti v infrastrukturo, čim prej modernizirati. Prisiljeni so bili urediti in popraviti cestne in železniške povezave. Obnovo so zaupali organizaciji Todt, civilni in vojaški inženirski organizaciji Tretjega rajha. Na začetku leta 1942 so obnovili cestno povezavo med Kamnikom in Kranjem preko Most, uredili mestno kanalizacijo in središče Kamnika, tega neposredno železniško povezali s Kranjem in Celovcem ter dalje ostalim nemškim rajhom po svojem delu okupiranega ozemlja severno od Ljubljane. Načrtovali so celo tri predore na Koroško, podobne ljubeljskemu, a jih zaradi neugodnega poteka vojne niso uresničili, saj so se morali bolj posvetiti obrambi na vzhodu kamniškega okrožja.

Nemške stavbe v Kamniku, označene z rdečo barvo in številkami. FOTO: Jožef Pavlič

Pri zidavi stavb je prevladoval slog Tretjega rajha: alpski domačijski slog in neoklasicistična pročelja, ki ga je zagovarjal arhitekt Albert Speer, pa tudi utilitarni, značilen za velike infrastrukturne projekte ter industrijske in vojaške komplekse.

Osnovna šola Toma Brejca je ohranila nemško reliefno poslikavo, odstranili so le kljukaste križe. FOTO: Jožef Pavlič

Objekte, ki so jih v Kamniku zgradili med okupacijo, delimo na vojaške, obrambne (bunkerje in zaklonišča) in civilne, te pa na upravne in stanovanjske. Slednje je dr. Hančič pokazal tudi s fotografijami in načrti: temeljito je bila prenovljena in nadzidana sedanja občinska stavba (med vojno urad deželnega svetnika kamniškega okrožja), dograjena osnovna šola (danes OŠ Toma Brejca, z nemškimi reliefi ob vhodu; tem so po vojni odstranili nemške znake), zgrajeni dve večji stanovanjski soseski, poimenovani Neue Heimat (prva na območju nekdanjega Prašnikarjevega zdravilišča ob današnji Cankarjevi cesti, druga pa na takratnem južnem obrobju mesta ob sedanji Kajuhovi ulici), zgrajena mestna kanalizacija in opravljeni urbanistični posegi na Glavnem trgu (razširitev ozkega mestnega prehoda in delno podrtje Albrechtove hiše), začela se je obnova Kamniškega doma na Glavnem trgu. Za sedež kamniškega okrožja (Kreisleitung), nekdanji Samski dom, so v severovzhodnem delu Kamnika ob današnji Cankarjevi cesti konec leta 1941 in na začetku leta 1942 zgradili veliko poslopje.

Stanovanska soseska, imenovana Neue Heimat. FOTO: Jožef Pavlič

Obstajajo pa tudi načrti za gradnjo bazena in ureditev teniškega igrišča na levem bregu Nevljice nekaj deset metrov niže, kjer je danes poletno kopališče.

Nemci so prenovili in nadzidali sedanjo občinsko stavbo v Kamniku, v kateri je bil med drugo svetovno vojno urad deželnega svetnika kamniškega okrožja. FOTO: Jožef Pavlič

Vse te in druge nemške gradnje, dozidave in nadzidave ter preureditve v Kamniku kažejo na to, da so Nemci sprva nameravali ostati v tem mestu. Ko pa jim je vojna sreča pokazala hrbet, pa so se posvetili predvsem obrambnim načrtom pred partizani in umiku z zaseženega ozemlja.

Kamničani z županom Matejem Slaparjem so pozorno prisluhnili, kako je bilo s Kamnikom v času nemške okupacije. FOTO: Jožef Pavlič

Predavanje dr. Damjana Hančiča se je izteklo v pogovor o številnih vprašanjih v zvezi s Hančičevo in Batičevo knjigo.