Sveto pismo (Jeruzalemska izdaja) se mi je pred tremi dnevi odprlo na strani 1305 pri Psalmu 125. V zadnji vrstici sem prebral: Mir naj vlada nad Izraelom. Kot nalašč ob »prekinitvi ognja« 26. novembra med Izraelci in Hesbolahom v Libanonu; dogovor o 60-dnevnem premirju je začel veljati 27. novembra ob 4. uri. Še bolj pa ob predavanju dr. Renata Podbersiča z naslovom (Ne)mir v Sveti deželi 28. novembra v frančiškanski dvorani v Kamniku. Ob močno žgočem vprašanju, ali je sploh mogoč mir v Izraelu samem, med njim in sosednjimi državami, širše v arabskem svetu, »najbolj nevralgični točki na svetu«, je ugotavljal Podbersič.

Predsednica Društva sv. Jakob Kamnik obdarja predavatelja prof. dr. Renata Podbersiča. FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelj, izjemen poznavalec Svete dežele in judovstva (tudi v Sloveniji, kar potrjujejo njegove knjige in članki o Judih pri nas, je ob koncu predavanja zelo številnim udeležencem dejal, da tudi sam ne ve rešitve ob vsem, kar se je napletlo v tem delu sveta. Poudaril je, da je že ena žrtev preveč od 7. oktobra 2023, ko je Hamas vdrl v Izrael, ta pa je odgovoril s srditimi napadi na Gazo, oporišče Hamasa, pa nedavnega oboroženega spopadanja med Izraelci in Hezbolahom v Libanonu; oboje je povzročilo več deset tisoč žrtev. »Sovraštvo generira sovraštvo,« je ugotavljal. »Trpeli pa so mali ljudje, civilno prebivalstvo,« je dejal Podbersič.

Kateri Judje so Sefardi in kateri Aškenazi? 

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu v marsičem nima prav, vmešavajo se velesile, ki imajo svoje interese, ljudje pa po nedolžnem umirajo. V Sveto deželo sedaj seveda ni varno potovati, skoraj presahnila so tudi romanja, kristjani so zaradi tega močno prizadeti. Že tako se njihovo število stalno zmanjšuje na račun muslimanov. »Izvoljeno ljudstvo« – Izraelci – pa tudi plačujejo svojo ceno. Kakšno, je predavatelj podrobneje predstavil v besedi in sliki. Že od leta 70, ko so se nad upornimi Judi znesli Rimljani, so mnogi odšli »v diasporo«. Nastali sta dve veliki judovski skupnosti: Sefardski Judje v Španiji oz. južni Evropi in Aškenazi po srednji in vzhodni Evropi.

Zemljevid Biblijskih dežel. FOTO: Jožef Pavlič

Judom se je le malo časa in malo kje godilo dobro; naj je bilo to v matični Sveti deželi ali pa po svetu. Najhuje je bilo zanje pod nacizmom, ko naj bi jih umorili okrog šest milijonov (verjetno sicer malo manj), pa tudi v Rusiji, kjer so že v 19. stoletju doživeli pravi »pogrom« nanje, jih je bilo pa za časa carjev kar pet milijonov.

Nacistični zločinec slovenskega rodu

Manj znano je, da je bil eden najhujših preganjalcev in morilcev nacist Odilo Globočnik, slovenskega rodu iz Tržiča, kriv za umore kar 1.800.000 Judov; predvsem na okupiranem Poljskem.

Sv. Frančišek Asiški si je upal do samega sultana

Še danes pa preseneča junaško dejanje sv. Frančiška Asiškega, ko si je leta 1219 drznil pred samega sultana al-Kamila, vendar je uspel: sultan je frančiškanom dovolil svobodno delovati po vsej Sveti deželi. Iz tega je nastala tudi ugledna Kustodija Svete dežele, frančiškane pa še danes vidite v njihovih rjavkastih redovnih oblačilih po vsej Sveti deželi.

Sionistično gibanje s ciljem lastne judovske države 

Ob koncu 19. stoletja je po Evropi odmeval sodni proces v Franciji zoper stotnika v francoski vojski Alfreda Dreyfusa (1859–1935), sicer judovskega rodu, pred vojaškim sodiščem po nedolžnem obsojenega na dosmrtno ječo, pozneje oproščenega krivde.

Dr. Renato Podbersič je številne poslušalce navdušil s svojim velikim poznavanjem Svete dežele in judovstva. FOTO: Jožef Pavlič

Za Jude je bila zelo pomembna ustanovitev sionističnega gibanja pod vodstvom Theodorja Herzla (1860–1904), ko so začeli načrtovati ustanovitev lastne države. Osamosvojitveno gibanje je spodbudila izjava britanskega zunanjega ministra, t. i. Balfourjeva deklaracija, sprejeta 2. novembra 1917, vendar z nedoločno obljubo o časovni in ozemeljski rešitvi judovske države. Po koncu prve svetovne vojne so velesile na obljubo pozabile, so se pa v biblično deželo stekale reke judovskih beguncev iz Evrope, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem.

Po drugi svetovni vojni in holokavstu so Judje dobili, kar so želeli. Po britanskem umiku sredi maja 1948 je tako nastala samostojna država Izrael. Sosednje arabske države se s tem niso strinjale, sprožile so vojno, vendar Judov niso uspele premagati.

Zemljevid države Izrael, ustanovljene leta 1948. FOTO: Jožef Pavlič

Izraelci so svoje ozemlje kvečjemu še povečevali, predvsem na račun Palestincev, arabskega prebivalstva v Sveti deželi. Danes je to stisnjeno v Gazo, veliko 365 kvadratnih kilometrov, šteje pa več kot dva milijona ljudi, in na Zahodni breg, kjer pa jih Izraelci vse bolj ogrožajo, jim jemljejo njihovo zemljo, gradijo lastne (ilegalne) naselbine. Priznanje Palestine kot samostojne države (letos tudi Slovenija) je prej utopija kot pa resnična možnost, čeprav je toliko besed o tem. Tudi če upoštevamo dejstvo, da so Palestinci upravičeni do nje. Sporazum Rabin–Arafat iz leta 1993 je bil zgolj žarek upanja za Palestince v lastni državi. Preveč je tudi vmešavanja velesil.

Ozemlje Palestine se zmanjšuje. FOTO: Jožef Pavlič

Res pa tako prebivalcem Gaze kot tudi na Zahodnem bregu ni lahko, živijo v veliki revščini, vsega jim primanjkuje; od vode do zemlje za obdelavo. Izrael pa se na Zahodnem bregu širi tudi s pomočjo nezakonito zgrajenih naselij. Mladi Palestinci na svojem ozemlju nimajo prave prihodnosti. Zato se v obupu zatekajo tudi k skrajnim organizacijam (Hamas) in nasilju, uporabi orožja, pozivanju vsega sveta, naj jim pomaga. Judje z vsega sveta pa se še vedno priseljujejo v Izrael. S tem uveljavljajo pravico, izraelski zakon iz leta 1950, da je vsakemu Judu, naj živi kjerkoli po svetu, treba omogočiti naselitev na izraelskih tleh. Vseh skupaj, doma in po svetu, jih je okrog 15,5 milijona. V Izraelu dobra polovica.

Izrael, Gaza in Zahodni breg danes. FOTO: Jožef Pavlič

Kdo je Jud in kaj je značilno zanje? 

Predavatelj se je vprašal, kdo je pravzaprav Jud? In odgovoril: tisti, ki ima judovsko mater. Jud je bil Jezus, Marija, apostoli … Judje so nam, kristjanom, zaradi tega »starejši bratje«. So enobožci kot mi. Pri nacistih – nuernberški zakon – je veljalo, da je Jud oz. judovskega porekla vsakdo, ki je imel enega od judovskih starih staršev. Tega so se tudi držali pri njihovih aretacijah, preganjanjih in potem iztrebljanju. Moški so obrezani.

TV Slovenija 1 bo v nedeljo, 1. decembra, ob 22.30 predvajala pogovor s stricem prof. dr. Renata Podbersiča, njegovim soimenjakom Renatom st., župnikom v Sovodnjah ob Soči. 

Za Jude je bilo nekdaj značilno, da niso smeli posedovati zemlje, je niso obdelovali, pač pa delali v drugih poklicih (uradniki, zdravniki, učitelji …). Eden od teh je bil, da so vodili denarne posle, kar jim je prineslo kdaj pa kdaj pravo sovraštvo pri drugih ljudeh, so se jim za to kdaj tudi maščevali. Tudi ker so bili drugačni: njihov sveti dan je bila sobota, govorili so in pisali hebrejsko in ne latinsko, poročali so se med seboj, živeli v ločenih getih … Kristjanom je bilo prepovedano posojati denar, Judje pa so ravno to delali in s tem bogateli. Če ga kdo ni mogel vrniti, je bila lažja, a veliko grša in nemoralna rešitev: spraviti se na Juda, ga opravljati, obrekovati, ščuvati druge proti njemu. Vse do pogromov v 19. stoletju, posebej v carski Rusiji. Najhujši je bil v drugi svetovni vojni, med holokavstom, pod organizacijskimi prijemi vojnega zločinca Adolfa Eichmanna, ki je povojni pobegnil. Izraelci so ga nazadnje iz Argentine pripeljali v Jeruzalem in mu tam sodili ter ga na koncu obesili.

Judje v Sloveniji

V Sloveniji danes živi okrog 130 Judov, ki to priznavajo, ostalih pa je še enkrat več. Nimajo svojega rabina, k njim hodi iz Trsta. Svojo sinagogo (shodnico) imajo na Trubarjevi in drugo na Turjaški v Ljubljani. Nanje spominja tudi stavba, danes muzej, nekdanja sinagoga iz 14. stoletja v Mariboru, tretja najstarejša v Evropi. Imeli pa so lepo sinagogo od leta 1908 v Murski Soboti, tedanje oblasti so jo podrle leta 1954. Zelo veliko Judov je pred drugo svetovno vojno živelo v Lendavi, kjer so bile številne judovske hiše v centru mesta; danes pa tam ni več živega Juda. Pred kratkim je v Murski Soboti umrla Erika Fuerst, zadnja slovenska priča holokavsta. Veliko Judov je bilo v Trstu in Gorici, kjer je tudi ohranjeno največje judovsko pokopališče pri nas, v Rožni Dolini.

Navdušeni številni poslušalci predavanja. FOTO: Jožef Pavlič

Več kot petsto slovenskih Judov je umrlo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih. Fašisti sprva niso preganjali Judov, po letu 1938 pa so jih. V Ljubljani se je ohranila Judovska ulica. Izraz Žid je, podobno, kot Cigan, zaničevalen, zato ga ne uporabljamo. Katoličani po zgledu samega papeža gledamo spoštljivo nanje kot na »naše starejše brate« v veri, smo v dialogu z njimi, zelo spoštujemo njihovo poznavanje in odnos do Svetega pisma, da častijo le enega Boga – Jahveja. Spoštujemo jih tudi zaradi njihove velike izobraženosti, nadarjenosti (povprečno imajo višji inteligenčni kvocient kot drugi ljudje), vsega, kar so dosegli v znanosti, umetnosti, literaturi. Po svetu je veliko znanih in uglednih ljudi judovskega porekla ali pa so poročeni z njimi. Veliko je tudi Nobelovih nagrajencev med njimi. Očitno so res »izvoljeno ljudstvo«.

Judje v Kamniku

Tudi v Kamniku so nekoč živeli Judje. Josip Benkovič omenja dva izmed njih okoli leta 1370: Muescha in Chatzschima. Sedanja Japljeva ulica se je nekdaj imenovala Židovska. Bila je glavna ulica v malem naselju severno od Malega gradu.