Že včeraj, na rožnovensko nedeljo, je papež Frančišek molil rožni venec za mir v rimski baziliki Marije Velike, ki je bila ob tej priložnosti napolnjena do zadnjega kotička. »Z molitvijo rožnega venca danes zvečer želimo prositi Marijo, Kraljico miru, naj naredi konec delitvam, sporom in vojnam med narodi,« je sveti oče dejal med sinočnjo molitvijo. Po njegovih besedah je »človeška družina izgubila veselje do miru in zavest o bratstvu«, zato je papež Marijo prosil za spreobrnjenje tistih, ki podžigajo sovraštvo, in tolažbo za tiste, ki žalujejo za svojimi bližnjimi.

Papež pred Marijino podobo v rimski baziliki Marije Velike. FOTO: Vatican Media

O izkušnji vojne ter o trpljenju in strahu na Bližnjem vzhodu je ob prvi obletnici oboroženih spopadov v Sveti deželi za vatikanske medije spregovoril tudi latinski patriarh v Jeruzalemu, kardinal Pierbattista Pizzaballa, ki zadnjih 365 dni opisuje kot »grozno leto«, kljub temu pa ob današnjem dnevu posta in molitve za mir vse vernike po svetu vabi, naj naša srca ostanejo prosta vseh oblik strahu in jeze: »In da bi z molitvijo Bogu prinašali našo željo po miru za vse človeštvo.« Iz obširnega pogovora povzemamo nekaj misli.

Mrtva črka na papirju

Kaj se je torej po mnenju kardinala Pizzaballe v zadnjem letu dni spremenilo za kristjane v Sveti deželi? Kot je pojasnil v pogovoru za spletni portal Vatican News, so bili pred 7. oktobrom 2023 politični obeti zagotovo povsem drugačni. Izraelsko-palestinski spor ni predstavljal prednostne naloge v mednarodnih diplomatskih programih, medverski dialog je potekal po ustaljeni poti, krščanska skupnost je dejavno izvajala svoje pastoralne dejavnosti: »Zdaj pa se vse to zdi kot mrtva črka na papirju.«

Pogovori o prihodnosti Svete dežele bodo izjemno zahtevni, saj so rane, ki jih pušča trenutna vojna, številne in globoke.

Tudi medverski dialog doživlja globoko krizo in po mnenju patriarha Pizzaballe je treba povsem na novo premisliti pastoralne pobude krščanske skupnosti, ki so se nenadoma znašle v novem kontekstu, obremenjenem z nezaupanjem in nesporazumi. V deželi je razširjeno sovraštvo, tako v jeziku kot tudi v fizičnem, vojaškem nasilju, kakršnemu še niso bili priče.

Spremenilo se je torej zelo veliko in pogovori o prihodnosti bodo izjemno zahtevni, saj so rane, ki jih pušča trenutna vojna, številne in globoke. Poleg tega oboroženi spor na tem območju ni več osredinjen na Gazo, temveč prerašča v območni spor, »za katerega vsi trdijo, da se mu želijo izogniti, vendar se zdi, da ga nihče ne more ustaviti«.

Preberite tudi: Patriarh Pizzaballa: v vojni v Gazi manjka pripravljenosti za mir

»V duši obeh družb se je nekaj zlomilo«

Patriarh ne verjame, da se bo spor razširil v popolno območno vojno na Bližnjem vzhodu, »čeprav tveganje obstaja«, bolj pa vidi drugo nevarnost, popolno pomanjkanje izhodne strategije. Zaenkrat se zdi, da je govora le o vojaških in ne političnih zaključkih, in nobena stran nima politične vizije. Zgolj z zmago nad nasprotnikom pa mir ne bo nastopil.

Pierbattista Pizzaballa v Jeruzalemu živi 34 let: v Sveto deželo je prišel 7. oktobra (!) 1990. V vseh teh letih je videl veliko stvari, in vendar to vojno opisuje kot »najdaljšo in najbolj kruto«. Kot pravi, ima vtis, da se je v duši obeh družb nekaj zlomilo, obe družbi sta travmatizirani. V obeh taborih se znova odpirajo globoke rane, ki so za vedno zaznamovale življenja obeh narodov: »To je sprožilo strah in strah lahko povzroči neverjetno nasilje, saj gre za strah pred ogroženostjo lastnega obstoja.«

Prezgodaj je govoriti, kako bo Izrael videti čez nekaj let.

Prezgodaj je govoriti, kako bo Izrael videti čez nekaj let, je prepričan kardinal, »gotovo pa je, da je ta vojna v političnem življenju države povzročila globok razkol«. Po koncu vojne bodo v državi potrebne korenite spremembe, toda »kakšne bodo te spremembe in v katero smer, je danes težko napovedati«. Palestinci že ves čas plačujejo ceno za številne stvari, so grešni kozel za številne zgodbe, ob tem pa trpijo še zaradi šibkega, razdvojenega vodstva, ki pogosto ni kos svoji nalogi, tako latinski patriarh.

Cerkev stoji ob strani tistim, ki trpijo

Trenutni spor ima po mnenju kardinala Pizzaballe nedvomno tudi antropološko razsežnost, saj gre pri Izraelcih in Palestincih »za dva popolnoma različna pogleda na svet, ideje o družbi in pojmovanje človeštva«. Tu ne bo nikoli prišlo do integracije, je prepričan cerkveni dostojanstvenik, »ampak v najboljšem primeru do spoštljivega in civilnega sobivanja«, kjer bo vsak ostal s svojo kulturo, običaji in istovetnostjo. To je težko, se zaveda kardinal, vendar je mogoče. Majhno znamenje tega ostaja »naša majhna medetnična skupnost, Katoliška cerkev«.

Cerkev vedno stoji ob strani tistim, ki trpijo, ob vsem tem pa je nujno, da ohranja odprt dialog z vsemi, tako s trpečimi kot tudi s tistimi, ki to trpljenje povzročajo.

Latinski patriarh je obiskal tudi Gazo, kjer je našel »popolno opustošenje«, po drugi strani pa živo in dejavno občestvo«. Med tamkajšnjimi verniki ni zaznal »niti ene besede užaljenosti, sovraštva ali jeze«, čeprav imajo »človeško gledano vse razloge na svetu, da bi bili jezni in razočarani«. Hamas je napad 7. oktobra 2023 poimenoval »operacija Potop Al Aksa«, krščansko občestvo v Gazi pa je to komentiralo z besedami: »Če je to potop, smo mi, krščanska skupnost v Gazi, Noetova barka.« Barka, ki jo premetava na valovih morja nasilja, vendar je s premcem usmerjena v mavrico miru.

Kardinal Pizzaballa zatrjuje, da Cerkev vedno stoji ob strani tistim, ki trpijo, ob vsem tem pa je nujno, da ohranja odprt dialog z vsemi, tako s trpečimi kot tudi s tistimi, ki to trpljenje povzročajo.