Predavatelja je temeljito predstavil gvardijan frančiškanskega samostana p. mag. Ciril Božič. Povedal je, da se je prof. dr. p. Edvard Kovač rodil leta 1950 v Gornji Radgoni. Še ne 16-leten je vstopil k frančiškanom in študiral filozofijo in teologijo v Ljubljani, bil leta 1976 posvečen v duhovnika, potem pa nadaljeval študije na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1986 je na tamkajšnji Filozofski fakulteti obranil doktorsko tezo, in sicer iz filozofije Emmanuela Levinasa. Sam veliki filozof je prišel na njegov zagovor in se čudil izvirnemu pristopu teze. 

Potem je več kot 30 let predaval filozofijo na Filozofski fakulteti Katoliške univerze v Toulousu. V času demokratizacije v Sloveniji se je začel vračati in predavati tudi na ljubljanskih fakultetah in sicer na Teološki, FDV-ju, Filozofski in Biotehnični fakulteti. Povsod je razgrinjal svoje personalistične poglede na etiko. Trenutno še vedno znanstveno raziskuje in piše strokovne članke ter se vrača k svojemu mladostnemu veselju, se pravi literaturi in gledališču.

Božja podoba je moška in ženska

Prof. dr. p. Edvard Kovač je v predavanju opozoril, da nas Knjiga Stvarjenja že na začetku preseneča s trditvijo, da je človek Božja podoba, in to ne samo kot moški, ampak tudi kot ženska. Še bolj konkretno je drugo poročilo, ki zapiše Adamov vzklik: »Kost mojih kosti, meso mojega mesa!«. Biblija od vsega začetka zagotavlja isto dostojanstvo tako moškemu kot ženski. Pa vendar besedilo v nadaljevanju napoveduje ponižanje ženske, vendar za to ne krivi Boga, ampak človeško grešnost.

"Žena Izraela" hrabri izvoljeno ljudstvo

Toda Bog v svojem ravnanju pogosto preseneča in pokaže, da so ženske tiste, ki so v Izraelu nositeljice življenja in svobode. Kadar judovskim vojščakom upade pogum in se klavrno razkropijo, jih »žena Izraela« zbere in ohrabri. Žene v Izraelu pogosto razodevajo svoje preroško razsežnost in s svojo željo omogočijo Mesiji prihod tako k Judom kot tudi k vsem narodom. S svojimi besedami in ravnanji često presenečajo z globljo moralo, ki uhaja obrednim predpisom. V tej luči lahko razumemo tudi novozavezne žene, posebno še prvo pričo Vstalega Gospoda, Marijo iz Magdale, in pa seveda Marijo, Jezusovo Mater, ko ji njen Sin takoj na začetku in tudi ob koncu Janezovega evangelija daje častitljiv vzdevek »Žena«, se pravi »Žena Izraela«, ki predstavlja jutrišnji dan človeštva. 

Med mašo je p. Kovač nagovoril k molitvi za potrpežljivost. FOTO: Jožef Pavlič

Prosimo za dar potrpežljivosti

V govoru med mašo v cerkvi pa je p. Edvard, ker je bilo pred binkoštmi, spomnil na darove Svetega Duha ter kako je treba biti hvaležen zanje. Med darovi je posebej omenil potrpežljivost. Zbrane vernike je povabil, naj prosijo: »Sveti Duh, daj mi dar potrpežljivosti, in to takoj!« Za mnoge zelo potreben dar. Za zelo zanimivo in privlačno približanje aktualnega vprašanja, ki buri duhove in žanje različne razlage, se je p. Edvardu Kovaču zahvalila predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar.