Koalicijske partnerice so se dogovorile, da bodo trije resorji pripadli ministrom Levice, štirje SD, preostalih 13 pa Gibanju Svoboda, ki pa je dva prepustilo predsednikoma strank, ki sta na aprilskih volitvah iz parlamenta izpadli – Alenki Bratušek (SAB), ki bo znova ministrica za infrastrukturo (kot že v letih 2018 – 2020), in Marjanu Šarcu (LMŠ).

In kdo pravzaprav so kandidati za ministre? V nadaljevanju kratko predstavljamo vsakega od 15 že razkritih kandidatov, preostalih pet (za ministre za delo, kmetijstvo, kulturo, digitalno preobrazbo in regionalni razvoj) pa naj bi bilo znanih do konca tedna.

Ministrstvo za finance: Klemen Boštjančič (GS)

Ekonomist Klemen Boštjančič je predsednik upravnega odbora družbe Sava, v preteklosti je bil med drugim na čelu Adrie Airways in član (oziroma predsednik) nadzornih svetov Merkurja, Intereurope in Vegrada. Je direktor in lastnik ljubljanske družbe Brio svetovalni center.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: Tanja Fajon (SD)

Nekdanja televizijska novinarka Tanja Fajon je od predlanskega oktobra predsednica Socialnih demokratov, pred tem je bila pol leta v. d. predsednice. Že tretji mandat (oziroma od leta 2009) je tudi strankina evropska poslanka. Na aprilskih državnozborskih volitvah je bila izvoljena za poslanko.

Ministrstvo za notranje zadeve: Tatjana Bobnar (GS)

Kriminalistka Tatjana Bobnar je bila med letoma 2018 in 2020 prva ženska na položaju generalne direktorice slovenske policije, odtlej pa je v vodstvu policije zaposlena kot višja policijska svetnica. Je tudi višja predavateljica kazenskega prava na Višji policijski šoli.

Ministrstvo za obrambo: Marjan Šarec (LMŠ)

Nekdanji imitator Marjan Šarec je po dveh mandatih župana Kamnika (od 2010 do 2018) 17. avgusta 2018 postal predsednik slovenske vlade, nad vodenjem katere je obupal leto in pol pozneje, 13. marca predlani. Je prvi mož stranke LMŠ, ki na aprilskih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga.

Ministrstvo za zdravje: Danijel Bešič Loredan (GS)

Zdravnik ortoped Danijel Bešič Loredan je prve delovne izkušnje pridobil v ljubljanskem UKC, nato je 13 let delal v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Med letom 2016 in oktobrom lani, ko je prejel izredno odpoved, je bil (tudi kot predstojnik ortopedskega oddelka) zaposlen v novogoriški splošni bolnišnici.

Namesto (spet) na poslanski stolček bo Matjaž Han očitno sedel na ministrskega. FOTO: zajem zaslona

Ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem: Matjaž Han (SD)

Nekdanji direktor družinskega podjetja Matjaž Han je dolgoletni poslanec SD v državnem zboru, prvič je parlamentarni sedež zasedel leta 2004 in nato še v štirih mandatih (v zadnjih dveh je bil vodja poslanske skupine SD), tudi na letošnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca. Med letoma 2009 in 2013 je bil v DZ predsednik odbora za gospodarstvo.

Ministrstvo za vzgojo in šolstvo: Amalija Žakelj (GS)

Profesorica Amalija Žakelj je prodekanja za študijske zadeve Pedagoške fakultete UP, izredna profesorica za področje didaktike matematike in višja znanstvena svetnica. Bila je predsednica komisije za nacionalno preverjanje znanja, članica državnih komisij za zaključni izpit in poklicno maturo.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: Igor Papič (GS)

Profesor Igor Papič je nekdanji rektor Univerze v Ljubljani (2017 – 2021), pred tem dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (2013 – 2017), na kateri je sicer redni profesor. Leta 2009 je ustanovil podjetje Reinhausen 2e, desetletje je bil predsednik programskega sveta tehnološke platforme za pametna omrežja.

Ministrstvo za infrastrukturo: Alenka Bratušek (SAB)

Magistrica menedžmenta Alenka Bratušek je 27. februarja 2013 postala prva slovenska predsednica vlade, a je bila na tem mestu le dobro leto dni. Prvič je bila za poslanko državnega zbora na listi Pozitivne Slovenije izvoljena leta 2011, od 2014. je predsednica SAB, ki se na letošnjih volitvah ni prebila v parlament. V Šarčevi vladi (2018 – 2020) je že bila ministrica za infrastrukturo.

Ministrstvo za pravosodje: Dominika Švarc Pipan (SD)

Politologinja in strokovnjakinja za mednarodno pravo Dominika Švarc Pipan je bila v vladi Marjana Šarca državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu. Od predlanskega oktobra je podpredsednica SD. Tik pred letošnjimi volitvami je dvignila nekaj prahu, ker je zavrnila rokovanje z Janezom Janšo.

Ministrstvo za javno upravo in samoupravo: Sanja Ajanović Hovnik (GS)

Uradnica na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja Sanja Ajanović Hovnik je nekdanja vidna članica SAB in sekretarka njene poslanske skupine, v času Šarčeve vlade je bila namestnica direktorja vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko. Še prej je delala na uradu zagovornika načela enakosti.

Ministrstvo za varstvo narave in okolja: Uroš Brežan (GS)

Nekdanji državni svetnik (kot predstavnik lokalnih interesov) Uroš Brežan je dolgoletni župan Tolmina, na čelu občine je že od leta 2006 oziroma štiri mandate. Je član skupine Zelenih v evropskem odboru regij, desetletje je bil podpredsednik Stranke mladih Slovenije.

Ministrstvo za solidarno prihodnost: Luka Mesec (Levica)

Dolgoletni aktivist Luka Mesec je poslanec državnega zbora od leta 2014, od združitve stranke leta 2017 je tudi koordinator Levice. Preden je zasedel sedež v parlamentu, je bil koordinator Delavsko-punkerske univerze na Mirovnem inštitutu in direktor Inštituta za delavske študije.

Ministrstvo za podnebje in energijo: Bojan Kumer (GS)

Bojan Kumer je direktor Elektro energije in nekdanji sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Pred tem je bil zaposlen v Elektru Celje in nato v družbi GEN-I, v njej najprej kot vodja projektov za razvoj poslovanja v tujini in nato kot vodja službe za prodajo v Sloveniji.

Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu (brez listnice): Matej Arčon (GS)

Nekdanji državni svetnik (2007 – 2012) Matej Arčon je bil dva mandata, med letoma 2010 in 2018, ko se je neuspešno potegoval še za tretjo izvolitev, župan Mestne občine Nova Gorica, pred tem je bil mestni svetnik in podžupan. Je med ustanovitelji stranke Gibanje Svoboda in njen generalni sekretar.