Na povabilo predsednika Albanske škofovske konference je v albanski prestolnici Tirani od četrtka, 29. septembra do nedelje, 2. oktobra 2011, potekalo redno letno plenarno zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc, na katerem so člani izvolili tudi novo predsedstvo. V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres.

Dosedanji predsednik Sveta nadškof iz Esztergoma-Budimpešte in madžarski primas kardinal Péter Erdö je v uvodnem govoru plenarnega zasedanja izpostavil vlogo Sveta evropskih škofovskih konferenc pri pospeševanju sodelovanja kristjanov z Vzhoda in Zahoda. Utemeljil je potrebo po ustanovitvi komisije Caritas in veritate v CCEE, spregovoril o ekumenskem dialogu ter opozoril na naraščajoče pojave preganjanja kristjanov v Evropi in po svetu. Dotaknil se je obstoječe finančno-gospodarske krize ter škofovske konference, laike in odgovorne politike pozval, naj prispevajo k zmanjševanju revščine s konkretnimi oblikami pomoči.

Pomembna tema letošnjega srečanja je bila nova evangelizacija in prispevek evropskih škofovskih konferenc za XIII. redno škofovsko sinodo, ki bo v Rimu potekala med 7. in 28. oktobrom 2012. Kardinal Erdö je izpostavil pomen prihodnje sinode, saj se v izboru njene tematike kaže posebna zavzetost papeža Benedikta XVI. za širjenje Kristusovega evangelija. V letu praznovanja štiridesete obletnice Sveta (1971–2011) pa 22. novembra 2011 v Rimu prirejajo priložnostni simpozij.

Nova evangelizacija

Na zasedanju so predstavniki škofovskih konferenc predstavili pobude in razčlembe stanja v posameznih državah na temo pastorale in nove evangelizacije. Skoraj vse članice so v zadnjih letih na to temo pripravile posebne študije ali dokumente, sklicale narodne ali škofijske sinode ter v številnih primerih pripravile praktične pastoralne dejavnosti. Bistvo nove evangelizacije je v ponovnem odkritju misijonskega poslanstva Cerkve, ki je že zapisano v njenem bistvu in se odraža v njenem življenju. Izraz nova evangelizacija predstavlja tudi soočenje s kulturnimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša sekularizacija. Pastoralno delovanje Cerkve in način širjenja evangeljskega oznanila zato potrebujeta nov način pastoralnega pristopa, ki bo ljudi nagovarjal v njim razumljivem jeziku.

Po mnenju portugalskega delegata je evangelizacija lahko samo nova, ker je širjenje evangelija novost, zato lahko govorimo tudi o permanentni ali stalni evangelizaciji, ki je odgovor na širjenje pojavov kot so sekularizacija, hedonizem, individualizem, porabništvo, materializem in ateizem. V tem kontekstu so se škofje navezali na besede papeža Benedikta XVI., ki govori o mrku Boga in v sedanjem času najbolj zadeva zahodno družbo. Med splošno razpravo so nekateri škofje izrazili potrebo po veri, ki bo v dialogu s kulturo in časom, v znamenju edinosti, resnice in ljubezni, iz česar bi morala izhajati tudi nova govorica, ki bi bila razumljivejša sodobnemu človeku.

Težave, s katerimi se srečujejo snovalci in akterji nove evangelizacije (škofje, duhovniki, družine, mladi …), so povezane z negativno javno podobo družinskega življenja, nezaupanjem v življenje, novimi migracijskimi tokovi in potiskanjem verskega življenja v zasebno sfero. Posebno vlogo v procesu nove evangelizacije imajo tudi mediji, internet in socialna omrežja, ki Cerkvi ponujajo dodatno priložnost, da lahko nagovarja in evangelizira širši krog ljudi. V tem procesu Cerkev čakajo številni izzivi, kot so snovanje misijonske pastorale, da bi pomagala vernikom razumeti sedanji čas kot pomembno priložnost za širjenje evangeljskega oznanila ter dojemanje Kristusa kot izvora skupnosti. Škofje so izpostavili pomen mladih in njihovo udeležbo pri bogoslužnih dogodkih ter kakovostno katehezo zakramentov kot edini način ponovnega odkritja Kristusovega oznanila.

Člani Sveta so poskušali orisati naslovljence nove evangelizacije. V prvi vrsti so to verniki sami, ki morajo v veri odrasti, nato verniki, ki so se oddaljili od Cerkve ter vsi tisti, ki Božje besede niso ponotranjili do take mere, da bi postala njihovo vsakdanje vodilo. Širša ciljna skupina naslovljencev so vse družbene skupine, vendar prva skrb in prvi, ki jih mora nagovarjati evangelij, so najprej verniki sami.

Ob sklepu so se delegati strinjali, da nova evangelizacija poteka prek delovanja Svetega Duha, ki oživlja duhovno življenje vernikov in jih spreminja v pričevalce sredi sveta. Običajen kristjan lahko postane misijonar samo v primeru, če zaupa Svetemu Duhu, ki vodi ljudi k živemu in osebnemu srečanju s Kristusom.

Novo predsedstvo in članstvo bizantinskega eparha

Predsedniki evropskih škofovskih konferenc in drugi člani Sveta so v Tirani za petletni mandat (2011–2016) za predsednika ponovno izvolili nadškofa iz Esztergoma-Budimpešte in madžarskega primasa kardinala Pétra Erdöja, novoizvoljena podpredsednika pa sta nadškof iz Genove in predsednik Italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Angelo Bagnasco ter nadškof iz Przemyśla in predsednik Poljske škofovske konference (KEP) msgr. Józef Michalik.

Kardinal Péter Erdö je opravljal funkcijo predsednika Sveta od leta 2006, podpredsednika v obdobju 2006–2011 pa sta bila zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić in nadškof iz Bordeauxa kardinal Jean-Pierre Ricard.

Svet je na petkovem zasedanju sprejel prošnjo za članstvo katoliškega škofa rutenskega bizantinskega obreda eparha škofije Mukačevo v Ukrajini msgr. Milana Šašika in tako pridobil novega člana. Svet evropskih škofovskih konferenc po novem poleg vseh triintridesetih evropskih škofovskih konferenc, ki jih zastopajo njihovi predsedniki, sestavljajo še nadškofje iz Luksemburga, Kneževine Monako, Cipra, škof iz Kišinjeva v Moldaviji in eparh škofije Mukačevo iz Ukrajine. Status rednih gostov imata predsednik Kazahstanske škofovske konference in jeruzalemski latinski patriarh. Generalni tajnik Sveta je dr. Duarte da Cunha.

Poročilo s plenarnega zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.

Na fotografiji: predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, nadškof iz Esztergoma-Budimpešte in madžarski primas kardinal Péter Erdö