Papeške volitve za sedemdesetletnega kardinala Oscarja Rodrigueza Maradiago niso nikakršna politična igrica: »Voliti novega papeža pomeni nekaj povsem drugega kot odločati o tem, katera politična stranka naj pride na oblast«, je pred bližajočim se konklavom dejal nadškof iz Tegucigalpe v Hondurasu in od leta 2007 predsednik cerkvene človekoljubne organizacije Caritas Internationalis. Med konklavom v ospredju ni razmišljanje o enem samem kandidatu ali pa o 'strankarski pripadnosti'. »Razmišljamo o osrednjih izzivih, temeljnih problemih, ki jih je potrebno rešiti, nato pa poskušamo, okrepljeni z molitvijo, najti za to najprimernejšo osebo v Cerkvi«, je včeraj pojasnil kardinal Maradiaga, ki je že leta 2005 veljal za 'papabile'.

Osrednji izziv Cerkve je posredovanje sporočila o veri, približevanje Božje besede, predvsem v sodobnih kulturah, ki so nagnjene k zanikanju in izločevanju Boga. Cerkev se mora soočiti s problemom, da z izgubo vere v Boga v družbi izginjajo tudi etična načela. Novi papež bo moral biti 'oseba vere in ljubezni z velikim srcem, ki bo razumel človeško trpljenje v današnjem času. Razumeti bo moral, da smo služabniki in ne kralji«, je pojasnil kardinal v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNS.

Tudi če katoliška Cerkev na ameriški in afriški celini raste, pri volitvah novega papeža ni toliko pomembno, katere narodnosti bo novi cerkveni poglavar. »Gre za temeljne naloge Cerkve in za osebo, ki se bo znala z njimi najbolje spopasti, ne pa za to, kje se je ta oseba rodila«, je prepričan kardinal Maradiaga. Glede starosti kandidata bi morali kardinali tokrat upoštevati več dejavnikov, vendar tudi to ni odločilno: po odstopu Benedikta XVI. tudi naslednji papež ne bo več obvezan, da na svojem položaju vztraja do smrti. »Zakaj pa naj ne bi bilo mogoče, da posameznik kot papež služi nekaj let in se nato umakne z vodilnega položaja«, ravnanje Benedikta XVI. podpira kardinal z Hondurasa.

Foto: splet