Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kardinal Müller: pravi katoliški škofje se ne podrejajo javnemu mnenju

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 19. 10. 2021 / 09:45
Oznake: Cerkev, Škof, Vatikan
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.10.2021 / 09:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kardinal Müller: pravi katoliški škofje se ne podrejajo javnemu mnenju
Kardinal Müller je nekdanji prefekt vatikanske Kongregacije za nauk vere FOTO: Vatican Media

Kardinal Müller: pravi katoliški škofje se ne podrejajo javnemu mnenju

Nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller je letošnji prejemnik prestižne nagrade, Beneškega zlatega leva za mir.

Kot je po navedbah spletnega portala kath.net ob tej priložnosti povedal v pogovoru za medije, se »pravi katoliški škofje ne podrejajo javnemu mnenju, temveč pričujejo pristni nauk Kristusovega evangelija, okrepljen z močjo Svetega Duha«. Nekdanji prefekt vatikanske Kongregacije za nauk vere meni, da so za škofovski položaj primerni le kandidati, »ki znajo na visoki intelektualni ravni vstopiti v dialog z današnjim človekom, vendar ne v vlogi dvorjana, ki se želi prikupiti svojemu vladarju«.

Pravi katoliški škofje pričujejo pristni nauk Kristusovega evangelija, okrepljen z močjo Svetega Duha.

Kardinal Müller je ob tem spomnil: »Škofe postavlja Sveti Duh (Apd 20,28), škofje niso uslužbenci Svetega sedeža.« Zato imajo »odgovornost kot Kristusovi predstavniki, ne pa kot papeški odposlanci«.

Nekdanji prefekt je spregovoril tudi o obeh papežih: »Papež Benedikt me je prosil, naj njegova zbrana dela objavimo v 16 zvezkih. Njegova teološka misel ima vse značilnosti cerkvenega očeta današnjega časa.« O papežu Frančišku pa je dejal: »Karizma papeža Frančiška je njegovo prizadevanje za uboge: Frančišek širi naša obzorja tudi na ljudstva, ki živijo na 'obrobju', v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ne zgolj v Severni Ameriki in Evropi.«

Teološka misel papeža Benedikta XVI.  ima vse značilnosti cerkvenega očeta današnjega časa.

Na vprašanje o vlogi prefekta Kongregacije za nauk vere je kardinal Müller odgovoril: »Prefekti kongregacij rimske kurije se posvetujejo s papežem in mu pomagajo pri njegovem poslanstvu, pri nauku in vodenju vesoljne Cerkve. Ker je Cerkev občestvo razodete vere, je Kongregacija za nauk vere temeljnega pomena za položaj Petrovega naslednika.«

Cerkev po besedah kardinala Müllerja ni nevladna organizacija in kaj takega tudi ne more biti, ne more postati nekakšna versko-družbena organizacija na poti v zemeljski raj, ki počasi razpada, temveč je živ organizem, Kristusovo telo, ki je njen Odrešenik. Ljudje ne morejo Cerkve oblikovati po svojih željah ali na novo urediti, temveč je »Bog tisti, ki nas preoblikuje, obnavlja, da bi postali dobri kristjani, živi udje Njegovega telesa (cerkveno prek zakramentov)«. »Kristus je glava, mi, škofje, tudi rimski škof, pa smo njegovi služabniki: ta Božja beseda (1 Kor 4,1) mora biti vodilo naslednje sinode,« je v pogovoru za medije povedal nemški kardinal.

Nalaganje
Nazaj na vrh