Zapri
Iskanje

Sinoda od spodaj navzgor [IZ ARHIVA]

Za vas piše:
Marjan Pogačnik
Objava: 10. 10. 2021 / 00:30
Oznake: Cerkev, Dogodek, Svet, Vatikan
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.10.2021 / 13:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sinoda od spodaj navzgor [IZ ARHIVA]

Sinoda od spodaj navzgor [IZ ARHIVA]
Zasedanje škofovske sinode v Vatikanu FOTO: Vatican Media
Škofovska sinoda o sinodalnosti ne bo le srečanje škofov v Vatikanu, pač pa proces s posvetovanji po škofijah in celinah.

Zasedanje, ki je bilo načrtovano za prihodnje leto, je prestavljeno na oktober 2023. Bistvena sprememba pa ni časovna, temveč se nanaša na potek zasedanja: papež Frančišek je odločil, da bodo pred tem po vseh škofijah posvetovanja, v katera bodo vključeni vsi krščeni.

Vatikan želi prestavitev sinode obrniti v korist in za prihajajoči dogodek uveljaviti smernice iz apostolske konstitucije Škofovsko občestvo.

Potem ko so zaradi pandemije prestavili mednarodno srečanje družin, svetovni dan mladih in številne druge dogodke, je prišla na vrsto še škofovska sinoda, ki bo namesto leta 2022 leto pozneje. Vendar pa prestavitev Vatikan želi obrniti v korist in za prihajajočo sinodo uveljaviti smernice iz apostolske konstitucije Škofovsko občestvo (2018).

Glavni namen je, da bi sinodalnost, za katero se Frančišek zavzema že od začetka pontifikata in ki je tudi glavna tema sinode, vsi verniki, začenši s škofi, tudi v praksi zaživeli še pred začetkom sinodalnih razprav na zborovanju oktobra 2023, in sicer s posvetovanji in razločevanjem najprej na škofijski in celinski ter šele zatem vesoljni ravni. Kot poudarja sinodalni načrt poti, se bo celoten sinodalni proces verodostojno uresničil le, če bodo vanj vključene krajevne Cerkve. Tako bo prvič od začetkov instituta sinode, ki jo je po drugem vatikanskem koncilu vzpostavil Pavel VI., ta tekla decentralizirano.

Iz dogodka v proces

Po besedah kardinala Maria Grecha, generalnega tajnika škofovske sinode, se bo prihodnja sinoda iz dogodka spremenila v proces. »Občestvo se lahko izrazi le z udeleženostjo vseh pri življenju Cerkve,« je utemeljil to veliko posvetovanje vseh vernikov. Pravi, da je zgodovina dosedanjih sinod pokazala, koliko dobrega so ti zbori prinesli Cerkvi, da pa je čas dozorel za širšo udeležbo Božjega ljudstva v procesu odločanja, ki vpliva na celotno Cerkev in vsakogar v Cerkvi.

Generalni tajnik sinode ob tem spomni na papeževe besede ob 50. obletnici postavitve instituta sinode (2015), da je sinodalna Cerkev tista, ki posluša in v kateri se vsi učimo drug od drugega, Božje ljudstvo, škofovski zbor in rimski škof. »Škofovska sinoda je točka zbliževanja v tem procesu poslušanja na vseh ravneh življenja Cerkve.«

Sinodalna Cerkev je tista, ki posluša in v kateri se vsi učimo drug od drugega.

V jedru posvetovanja je po besedah malteškega kardinala, da bi namenili pozornost verskemu čutu Božjega ljudstva. »Ne gre za demokracijo, populizem ali kaj takšnega; Cerkev je Božje ljudstvo in to ljudstvo je s krstom dejavni subjekt življenja in misijona Cerkve,« je dejal v pogovoru za Vatican News. Papež sam je lani v prispevku, objavljenem v reviji Civilta Cattolica, zapisal, da »je treba izstopiti iz parlamentarne logike in se skupaj, v občestvu, učiti poslušati, kaj Duh pravi Cerkvi«.

Od škofij do Rima

Sinodalni proces se bo začel v Vatikanu 9. in 10. oktobra letos, takoj zatem pa bo sledila škofijska faza. Škofije in tudi združenja oseb posvečenega življenja, laiška gibanja, katoliške univerze in teološke fakultete bodo prejeli pripravljalno besedilo z vprašalnikom in priročnikom za izpeljavo posvetovanja, ki bo prepleten z molitvijo in obhajanjem evharistije. Škofje bodo imenovali enega ali več odgovornih, ki bodo imeli vlogo referenčne točke in bodo predstavljali vez s škofovsko konferenco.

Sinodalni proces bo dosegel vrhunec s škofovsko sinodo v Rimu jeseni 2023.

Vrhunec prve stopnje bo predsinodalno srečanje krajevne Cerkve. Sklepne ugotovitve bodo iz škofij prenesle škofovskim konferencam, ki bodo pripravile sintezo. Na podlagi teh prispevkov bo v Vatikanu nastal delovni dokument (instrumentum laboris), ki bo podlaga za naslednjo, celinsko stopnjo sinode, kjer bodo škofje in »drugi udje Božjega ljudstva« razmišljali v luči specifičnih kulturnih značilnosti vsake celine. Na podlagi celinskih razmislekov bodo v Rimu pripravili drugi instrumentum laboris, ki bo podlaga za škofovsko sinodo v Rimu, s katero bo sinodalni proces dosegel vrhunec.

Nalaganje
Nazaj na vrh