Družbeni nauk Cerkve je po mnenju vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina še vedno izredno aktualen. Ravno v obdobju globalizacije in zapletenega dogajanja na finančnem področju nam daje jasne etične dražljaje, je kardinal ta teden dejal v nagovoru ob podelitvi nagrade vatikanske ustanove Centesimus Annus - Pro Pontifice v Rimu. Družbeni nauk Cerkve namreč v središče postavlja tako posameznika kot dobrobit vseh.

Kardinal Parolin pa je ob tej priložnosti izrekel ostro kritiko finančnemu sektorju. Ta po njegovih besedah nič več ne služi dejanskemu namenu in prvotnim ciljem, »ki bi morali biti vedno zasidrani v dostojanstvu človeške osebe in njeni blaginji«.

Celokupni prevladujoči gospodarski model nam kaže številne nepravilnosti, ki težko bremenijo zdravje našega planeta, je pojasnil Parolin. Za njimi stoji diktatura neosebnega gospodarstva, ki je obsedeno s stremljenjem po denarju.

Ustanova Centesimus Annus, ki jo je leta 1993 ustanovil papež Janez Pavel II. (1978-2005), slovi po svoji istoimenski okrožnici. Izšla je leta 1991, natančno sto let po okrožnici Rerum novarum papeža Leona XIII. (1878-1903). Tema okrožnice je vprašanje pravičnega gospodarskega reda po padcu komunizma.

Letošnjo mednarodno nagrado papeške ustanove Centesimus Annus - Pro Pontifice je minuli torek zvečer prejel francoski denarni izvedenec Pierre de Lauzun. Nagrado je dobil za knjižno delo z naslovom Finance. Un regard chretien. (Finance – Krščanski vidik), ki je izšla leta 2013. V njem avtor razčlenjuje finančni sistem po merilih družbenega nauka Cerkve, ki ga omenjena ustanova spodbuja in širi. Nagrado v višini 30.000 evrov podeljujejo vsake dve leti.

Ob rob slovesni podelitvi nagrade in prireditvi, na kateri je bilo govora o kritiki globalnega kapitalizma, je kardinal Parolin v pogovoru s časnikarji komentiral tudi irski referendum o istospolnih zvezah. Izid glasovanja ga je vidno užalostil: »Rezultat me je precej potrl. Seveda se mora Cerkev soočiti tudi s takšnim položajem, okrepiti mora svoja prizadevanja za oznanjevanje evangelija v današnji kulturi. Menim, da ne gre zgolj za poraz – in v resnici je to poraz – krščanskih temeljev, ampak za poraz človeštva.«

Vir: Kathpress
Foto: splet