»Vrednote ustanovnih očetov so krščanske«

O evropski prihodnosti je za verski program TV Slovenija dejal, da Sveti sedež verjame v projekt evropske povezave od samega začetka kot v proces sprave in miru po drugi svetovni vojni. »Obenem Sveti sedež tudi želi, da bi se ta projekt lahko nadaljeval v skladu s smernicami ustanovnih očetov Evropske unije,« je dejal. Evropsko povezovanje mora po njegovih besedah biti zakoreninjeno v vrednotah in idealih ustanovnih očetov, kot je zlasti središčnost človeške osebe, ki je del neke skupnosti in goji odnose z drugimi. Ti odnosi morajo biti odnosi solidarnosti – skrbi za druge in odprtosti do vseh, ki so v stiski, je poudaril.

Evropsko povezovanje mora biti zakoreninjeno v vrednotah in idealih ustanovnih očetov.

Na okrogli mizi je tudi dejal, da so vrednote ustanovnih očetov pravzaprav krščanske, zato je papež tudi poklical: »Evropa, ne pozabi svojih krščanskih korenin.« S tega vidika je po njegovih besedah pomembno prihodnosti ohraniti odprt, transparenten dialog s cerkvami in verskimi združenji, ki ga zagotavlja že člen 17 Pogodbe o delovanju EU. »Mislim, da je to prihodnost Evrope. In mislim, da ima Evropa svetlo prihodnost.«

Dopoldanska okrogla miza FOTO: Marjan Pogačnik

Afganistan: »Res me je pretreslo«

Na vprašanje Radia Ognjišče o razmerah v Afganistanu, je dejal, da doživlja veliko trpljenje ob tem, kar se dogaja v tej državi. »Res me je pretreslo … Trpijo mnoge ženske, otroci, starejši … Mislim, da smo, kot je dejal papež, v težki humanitarni situaciji.« Kot je dejal, je pomagal tudi Sveti sedež, čeprav nima na voljo veliko sredstev, instrumentov: v stikih z drugimi državami so skušali reševati življenja in pripeljati ljudi iz nevarnih situacij. Pozornost Svetega sedeža je zlasti namenjena humanitarnim razmeram, kar zadeva politični vidik, pa je dejal, da bi se politični proces dialoga moral začeti, tako da bi bile zagotovljene temeljne človekove pravice in temeljne svoboščine v Afganistanu.

Kardinal Parolin med dopoldansko okroglo mizo FOTO: Marjan Pogačnik

»Odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri«

In kako gleda na odnose med Svetim sedežem in Slovenijo trideset let po razglasitvi njene neodvisnosti? »Mislim, da so odnosi dobri,« je odvrnil na vprašanje Družine. 30-letnica slovenske samostojnosti je gotovo lepa priložnost za obisk, kljub temu pa je bil presenečen, da so slovenske oblasti res želele, da bi bil Sveti sedež navzoč na Blejskem strateškem forumu. Spomnil je na nekatere pomembne stike v zgodovini odnosov med Vatikanom in Slovenijo, najprej ob ustanovitvi Teološke fakulteti, ob sporazumih o pravnih vprašanjih, pa tudi ob številnih obiskih. »Ti so običajno znamenje dobrih odnosov med Svetim sedežem in državami,« je dejal. »Videl sem, in tega sem bil res vesel, da se ceni življenje Cerkve in prispevek Cerkve k družbenemu življenju,« je dejal, in to kljub ostankom komunistične dediščine, ki je se je precej poznala v nekdanjih komunističnih družbah. Opazil je tudi tudi pripravljenost za dialog s Cerkvijo: »To je dobro, saj navsezadnje vsi služimo istemu – kristjanom in nasploh državljanom te države.«

Cepiti se je dejanje odgovornosti, ki odraža tudi ljubezen do sebe.

Na vprašanje o stališču glede pandemije je dejal, da je enako papeževemu: cepiti se je dejanje odgovornosti, ki odraža tudi ljubezen do sebe: »Biti moramo biti pozorni nase in na druge,« je poudaril. »Sporočilo Cerkve je, da izkoristimo to možnost za dejanje odgovornosti.«

Kardinal Parolin odgovarja na vprašanja katoliških časnikarjev FOTO: Marjan Pogačnik