V Assisiju se je včeraj začelo mednarodno molitveno srečanje za mir, ki se ga udeležujejo predstavniki različnih svetovnih religij in krščanskih veroizpovedi. Jutri se bo udeležencem pridružil tudi papež Frančišek, saj v Assisiju obhajajo 30. obletnico prvega tovrstnega srečanja na pobudo tedanjega papeža Janeza Pavla II.



Italijanski časnik Corriere della sera je ob tej priložnosti objavil razmišljanje vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, z naslovom Moč molitve, ki je leta 1986 združila razkosan svet.

Kot je zapisal kardinal, je 27. oktobra 1986 edinstven dogodek podrl zid pesimizma in vdanosti v usodo v svetu, ki je bil še vedno razdeljen z železno zaveso in kjer je bila vojna, čeprav v mnogih položajih hladna, neizogibna spremljevalka vsakodnevnega življenja ljudi. Janez Pavel II. je s tem, ko je v Assisi povabil voditelje velikih svetovnih religij, da bi molili za mir, odprl pot večje vneme in nove moči v prizadevanju verstev za dosego tega velikega cilja. Tisti zgodovinski dan in duh, ki je izšel iz njega, po besedah kardinala Parolina govorita ne samo o miru, ampak tudi o edinosti človeštva.

Kljub temu, da je bilo srečanje v Assisiju leta 1986 izredna novost, pa je šlo za t.i. sad »letnega časa dialoga«, ki se je razvijal skozi vse 20. stoletje, po eni strani polno upanj, po drugi pa ogromnega trpljenja. V tem strašnem stoletju, v katerem so po nedavnih ocenah vojne terjale 180 milijonov žrtev, je nekaj zbližalo vernike. Nikoli prej v zgodovini namreč ni bilo toliko pogovorov in srečanj med pripadniki različnih verstev kakor prav v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Vatikanski državni tajnik še zapiše, da so bili pred tridesetimi leti v Assisiju svetovni voditelji skupaj pred svetom, skupaj v molitvi, kakor ustvarjalci miru. Ni šlo zgolj za še en obred, ampak za skupen izraz zaupanja v duhovne moči ter v posebno moč molitve. Molitve ki je brez sinkretističnih mešanic, a spoštuje različnost. Pri tem kardinal Parolin navede besede, ki jih je Janez Pavel II. izrekel v zaključnem nagovoru na trgu sv. Frančiška: »Morda v zgodovini človeštva še nikoli prej ni bila vsem tako očitna notranja vez med pristno versko držo in veliko dobrino miru... molitev je že sama v sebi dejanje, vendar pa to ne pomeni, da si nam ni potrebno prizadevati za dejanja v službi miru.« V temelje vseh verskih izročil je zapisana vrednota miru, ki je temelj pobude v Assisiju in pomaga premagati mnoge razdalje, včasih celo prepade med različnimi svetovi.

Kardinal spomni, da živimo v času, v katerem pripadniki različnih ver ali narodnosti živijo bolj skupaj. Gre za izkušnjo priseljevanja, s katero se sooča Evropa, pa tudi za novo povezanost med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Poleg tega pa gre po njegovem mnenju tudi za izziv virtualnega sveta, v katerem vedno bolj stopamo v stik z vsemi; tudi v tem svetu živimo vedno bolj skupaj, kar pomeni, da srečujemo tiste, ki so drugačni od nas. Končno gre za izziv sveta, v katerem je vidno vse in v katerem je vedno bolj vidno bogastvo peščice ljudi in revščina mnogih, kakor nas pogosto spominja papež Frančišek. Sobivanje pa ni vedno enostavno, poudari kardinal Parolin v svojem razmišljanju, ter doda, da prevelike razlike in preširoka obzorja, ki jih predstavlja mondalizacija, vodijo do zaskrbljujočih pojavov, katerim smo priča: neodgovorni individualizmi, obrambni tribalizmi, novi fundamentalizmi in terorizem.

Srečanje v Assisiju pred tridesetimi leti je odprlo pot, na kateri mora vsaka veroizpoved opustiti vsakršno skrajniško skušnjavo. Vstopiti mora v dialog, pri katerem gre za potrpežljivo umetnost poslušanja in razumevanja drugega, prepoznavanja človeških in duhovnih potez drugega. Umetnost sobivanja, ki je tako potrebna v naši današnji raznoliki družbi, izvira iz verskih izročil, ki so zmožna dialoga. Gre za zrelost kultur, oseb, skupin, za nenehno prizadevanje za mir v ožjem in širšem smislu.

Pri tem vatikanski državni tajnik poudari, kako nas Sveto pismo spominja, da je Jezus »naš mir«. Enako pravi tudi nauk papežev 20. stoletja, vse do papeža Frančiška. Verstva nimajo politične moči, da bi uveljavile mir, vendar s tem, ko notranje spreminjajo človeka in ga vabijo, naj se oddalji od zla, vernike vodijo k drži miru v srcu. Vsaka veroizpoved ima svojo pot, vendar pa imajo vse odločilno odgovornost pri sobivanju. Pri tem kardinal Parolin spomni, da je potreben pogum in vera pripadnikov različnih veroizpovedi. Prepričan je, da je potrebno z moralno močjo, dialogom in s sočutjem porušiti mnoge zidove, ki danes ločujejo.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)