V pogovoru za ameriški spletni portal National Catholic Register nekdanjemu kardinalu iz rimske kurije posredno očita, da je odgovoren za dvomljiva finančna nakazila iz Vatikana v Avstralijo leta 2017. »Vprašanje imam za kardinala Becciuja: ali nam bo povedal, s kakšnim namenom je bil nakazan tisti denar?« tako kardinal Pell.

Vprašanje imam za kardinala Becciuja: ali nam bo povedal, s kakšnim namenom je bil nakazan tisti denar?

Konkretno naj bi šlo za 2,3 milijone avstralskih dolarjev (okoli 1,5 milijona evrov). Pell naj bi glede domnevnih nakazil izvedel iz zapisov o vatikanskem finančnem procesu. Nakazila so bila izvedena ravno v času, ko se je moral sam zagovarjati pred avstralskim sodiščem zaradi obtožb spolnih zlorab mladoletnih. Po večmesečnem bivanju v zaporu je bil nekdanji vodja vatikanskih financ aprila 2020 oproščen vseh obtožnic.

Po izjavah glavne priče v vatikanskem procesu, Alberta Perlasce, naj bi denar prejela Avstralska škofovska konferenca. »To je gotovo napačna informacija,« zagotavlja kardinal Pell. Sam je govoril s tamkajšnjimi škofi: na njihov račun ni bilo nakazanega ničesar. V trenutnem sodnem postopku na vatikanskem sodišču med drugim obravnavajo tudi velike izgube v ambicioznih naložbah vatikanskega državnega tajništva. Med obtoženimi je tudi kardinal Becciu, ki je bil v letih med 2011 in 2018 namestnik državnega tajnika in s tem nekakšen »vodja štaba« vodilnega cerkvenega telesa.

1,3 milijarde nezabeleženih evrov

73-letni Becciu in 80-letni Pell sta že več let na nek način nasprotnika in tekmeca, saj si je Pell kot prefekt leta 2014 ustanovljenega Tajništva za ekonomijo vedno prizadeval za močnejši finančni nadzor. Mediji so že večkrat ugibali, ali so prikrita plačila iz Rima kakor koli vplivala na dejstvo, da se je proces zaradi spolnih zlorab proti kardinalu Pellu sploh začel.

Zelo zadovoljen bi bil, če denar, nakazan v Avstralijo, ne bi bil povezan z njim in da je odslužil v dobrodelne namene, poudarja avstralski kardinal: »V tem primeru bi bil povsem pomirjen in vsi skupaj bi mirno živeli naprej.« Dotlej pa mu manjka še nekaj osnovnih informacij.

Kardinal Pell si je kot prefekt leta 2014 ustanovljenega Tajništva za ekonomijo vedno prizadeval za močnejši finančni nadzor nad vatikanskimi financami.

Nasploh ni povsem prepričan, ali bo sodni proces na koncu pojasnil vse neznanke. »Iz pravnih razlogov bi se lahko sesul,« premišljuje kardinal Pell. V luči nekdanjega ravnanja na področju financ v Vatikanu si predstavlja precej neurejeno sliko. Kot odgovorni nadzornik si je nekdaj prizadeval, da bi ustvaril red, ob tem pa se je od nekod pojavilo skupno 1,3 milijarde evrov, o katerih ni bilo zaznamkov v nobeni računovodski knjigi. Vzrok za to bi lahko bila preprosto malomarnost, priznava kardinal: »Toda tega denarja ni nikoli nihče nikjer prijavil.«

Duhovne vaje v zaporu

Kardinal Pell je za NCR podrobneje spregovoril tudi o svojem »zaporniškem dnevniku«, ki ga je izdal v knjižni obliki. V uvodu v svoje zapise malce ironične pove, da je bil »že več kot zrel za oddih«, zapor pa je v določenih ozirih podoben samostanu in primeren kraj za duhovne vaje.

Kardinal je namreč svoj čas preživljal v samici, kar je pomenilo, da je imel na voljo ogromno časa v tišini. Pri sebi je imel brevir, rožni venec in nekaj duhovne literature. Za vsak dan si je pripravil program molitve, ki ga je preprosto izpolnjeval.

Vzgoja v predkoncilskem semenišču je odlična priprava na samico.

Življenju v samoti se je hitro privadil, saj je, kot pojasnjuje, »vzgoja v predkoncilskem semenišču odlična priprava na samico«. Čeprav ga je bolelo, da so mu v določenem trenutku prepovedali obhajati bogoslužja, je čutil, da je Bog vedno ob njem. V verskem smislu je bil v zaporu ves čas zelo pomirjen, »saj niti približno nisem bil tako zaposlen kot duhovnik ali škof«, in ničesar ni bilo, kar bi motilo njegov notranji mir in tišino.