Takšen mir, tako Puljić, bi zahteval, da vsaka etnična skupina oz. vsak posameznik uživa pravice in dostojanstvo, kot so besede cerkvenega dostojanstvenika povzeli krajevni mediji.

Daytonski sporazum so podpisali Srbi, Bošnjaki in Hrvati, z njim pa se je končala vojna med etničnimi skupinami na ozemlju Bosne in Hercegovine, v kateri je v letih med 1992 in 1995 umrlo skoraj 100.000 ljudi. Sporazum določa delitev Bosne in Hercegovine na bošnjaško-hrvaško federacijo in entiteto s srbsko večino.

Mednarodna skupnost ima v Bosni in Hercegovini še naprej precejšen vpliv.

Zapleten in nepregleden sistem

Mednarodna skupnost ima še naprej precejšen vpliv v državi, vključno z visokim predstavnikom ZN. Med njegovimi pooblastili so med drugim sprejemanje zakonov, razveljavljanje vladnih odločitev in odstavljanje izvoljenih uradnikov. Kardinal Puljić je sistem opisal kot zapleten in neučinkovit. Izjavil je tudi, da je treba ustvariti pogoje, v katerih bi bila priznana vsaka etnična skupina.

Po navedbah medijev je bil kardinal Puljić nedavni sam tarča ostrih kritik, potem ko je konec aprila sodeloval na spornem političnem vrhu v Zagrebu, na katerem naj bi se konservativni aktivisti zavzemali za ločeno hrvaško republiko znotraj Bosne in Hercegovine. Kardinal zanika, da bi se dogodka udeležil s kakršnim koli neprimernim namenom, saj se vnaprej ni zavedal njegovega konteksta.

Takrat 49-letni Puljić je bil sredi bosanske vojne, 24. novembra 1994, prvi bosanski škof v zgodovini, ki je bil sprejet v kardinalski zbor, in je bil najmlajši kardinal na svetu.

Najmlajši kardinal

Leta 1945 rojeni kardinal Puljić je bil od leta 1990 vrhbosenski nadškof, kar je uradno ime sarajevske nadškofije, konec januarja 2022 pa se je upokojil. Sredi bosanske vojne, 24. novembra 1994, je bil takrat 49-letni cerkveni dostojanstvenik prvi bosanski škof v zgodovini, ki je bil sprejet v kardinalski zbor in je bil takrat najmlajši kardinal na svetu.