V župnijski cerkvi v Loki pri Zidanem mostu je bil danes, 29. oktobra, pogreb literata, akademika profesorja Alojza Rebule. Mašo in pogreb je ob somaševanju duhovnikov in škofov Franceta Šuštarja ter Stanislava Lipovška daroval kardinal Franc Rode. (več v novi tiskani številki Družine). Jutri, v torek, 30. oktobra, ob 16. uri, bo v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju maša zadušnica, ob somaševanju duhovnikov jo bo daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

Kardinal Rode: »Bil je človek besede – besede resnice, besede o Bogu …«

»Želel bi predstaviti ta veliki lik kulturnega človeka, Slovenca in kristjana, prijatelja Alojza Rebule. Knez besede, kulturni aristokrat, sin slave, človek vere, ponižen sin svete Cerkve,« je dejal kardinal v nagovoru pri maši. »Bil je monumentalni umetnik besede, kot jih v slovenskih literarnih krogih ni bilo veliko. Vedel je: beseda je njegovo poslanstvo. Bil je človek besede. Besede Resnice, besede o Bogu, besede o človeku, beseda o Slovencu, beseda o nebesih, beseda o presežnem, o katerem je vedno sanjal in nosil v sebi večni nemir.« Da je prepričan, da je Rebula črpal moč besede iz bližine z Božjim srcem, je poudaril kardinal: »Živel je v neznanski bližini z Bogom in od tod izvirnost, novost, enkratnost in slava njegove besede.«

»Bil je človek vere. Bil je berač vere.«

Kardinal Rode je opisal Rebulovo pot iz zamejstva na študij v Ljubljano, študij klasičnih jezikov, odločitev za slovenstvo in ljubezen do slovenske kulture in jezika, smisel za tragičnost, ki jo je črpal od Grkov, in smisel za prav in pravo, kar je črpal iz rimske civilizacije, kardinal je govoril o rebulovi ljubezni do Cerkve in duhovnikov, njegovo občudovanje svetnikov, blizu so mu bili predvsem tisti, ki so bili ponižni, na primer arški župnik … »Rebula je bil – in tu smo pri bistvu – človek vere. Berač vere. Za vero, za močno vero je vsak dan molil, vsak dan prosil, vsak dan – to mi je neštetokrat povedal – je molil rožni venec, da bi ohranil vero, da mu Bog podari trdno vero. To je bilo najgloblje v njegovem življenju: človek vere,« je dejal kardinal Rode in dodal, da je Rebulo vera naredila takega, kot je bil: skromnega, ponižnega, obzirnega, obsojal je laž in ideologije, nikoli pa nikogar žalil. »Rebula je kot človek vere skušal odgovoriti na življenjska vprašanja. Kot človek vere se je spraševal o bistvenem, videl je vse stvari, videl lepoto stvarstva in vse to kot podobo, napoved nečesa novega – tega, kar on danes že vidi in že doživlja.«

Župnik Furman: »Rebulove zadnje besede, ko je odhajal v bolnišnico, so bile: 'Veselim se smrti in čakam novo življenje'«

Ob koncu maše so se z besedo od pokojnega Alojza Rebule poslovili tržaški Slovenci, župan občine Sevnica, p. Edvard Kovač v imenu prijateljev in domači župnik Janez Furman. Slednji je dejal, da čeprav je Rebuli vid pešal, je vedel, da s telesnimi očmi gleda le minljive stvari. »Imel pa je tudi duhovne oči in te niso pešale, z njimi je gledal neminljivi svet in nam ga čudovito predstavljal v svojih zapisih in romanih.« V moči tega duhovnega gledanja in zretja je po besedah župnika Furmana slutil da odhaja. Ko je šel v bolnišnico, je povedal župnik, so bile njegove zadnje besede: »Veselim se smrti in čakam novo življenje, tisto življenje, za katerega sem ustvarjen.«

»Tu je svetnik. Predlagam, da celjska škofija začne postopek za beatifikacijo«

Na pokopališču je pred obredom pokopa kardinal Franc Rode zbrane presenetil z besedami: »Po pogovoru z domačim duhovnikom sva se oba strinjala, da se danes poslavljamo od svetnika. Premočrtnost njegovega odnosa do sveta in do človeka, njegova ljubezen do Kristusa in do Cerkve, so bili vsa leta izredna. Tu je junak, tu je človek, ki po svoji plemenitosti presega vse, kar jaz poznam. Ta človek je bil svetnik. Predlagam, da celjska škofija začne proces za njegovo beatifikacijo.« Na kardinalovo spodbudo se je odzval upokojeni celjski škof Lipovšek: »Gospod kardinal, izrekli ste zgodovinske besede, da se poslavljamo od svetnika in celjski škofiji zaupali nalogo, da pokrene postopek za njegovo beatifikacijo. V kolikor je v naši moči, obljubljam tukaj na grobu, da se bomo trudili, da bi uresničili vaše naročilo.« Škof Lipovšek je svojcem izrekel sožalje v svojem imenu in v imenu nadškofa Alojzija Cvikla, ki je v teh dneh še na sinodi v Rimu.

Pred obredom pogreba je kardinal dejal, da se poslavljamo od svetnika: "Ta človek je bil svetnik. Predlagam, da celjska škofija začne proces za njegovo beatifikacijo."



Na pokopališču v Loki pri Zidanem mostu so žaro položili v družinski grob Tavčarjevih, v njem je od lanskega decembra pokopana tudi Rebulova hči Marjanka.
Fotografije: K. H.