»Zaradi vojne v Ukrajini je trenutno na poti na tisoče ljudi. Vsake množične migracije predstavljajo veliko nevarnost za pojav trgovine z ljudmi. Organizacije Karitas na meji z Ukrajino opažajo znake, da se kriminalne združbe organizirajo na obeh straneh meje in da je tveganje za trgovino z ljudmi in tihotapljenje veliko,« opozarja vodja programa oskrbe žrtve trgovine z ljudmi Suzana Čajić.

FOTO: Profimedia

Večja previdnost

Veliko ljudi ponuja pomoč ranljivim osebam na ukrajinski meji in v državah gostiteljicah, vključno z nastanitvijo v zasebnih prostorih in s prevozom v druge regije ali celo druge države. Težka situacija sproža val človeške solidarnosti in velikodušen sprejem ljudi, ki bežijo pred konflikti. Kljub temu je na mejah in v državah gostiteljicah potrebna vse večja previdnost in pozornost glede vprašanj varovanja in zaščite potencialnih žrtev izkoriščanja.

Ranljivost migrantov/beguncev v njihovem boju za lastno preživetje lahko pripelje do različnih oblik izkoriščanja in/ali zlorab, kot so spolno izkoriščanje, prisilne ali dogovorjene poroke, prostitucija, prisilno beračenje, trgovina z otroki in drugo.

Vsak četrta žrtev je otrok

Kot opozarjajo v Slovenski karitas, je v Evropi vsaka četrta žrtev trgovine z ljudmi otrok! »Zato so v tej krizi še posebej ranljivi otroci, včasih z družinami, pogosto mladoletniki brez spremstva, ali tisti, ki se izgubijo, so sirote ali iz različnih razlogov potujejo sami. Kriza v Ukrajini, kjer je mnogo sirot, zato močno povečuje tudi možnost tveganja za prisotnost izkoriščanja in trgovanja z otroki,« pravi Čajićeva. 

Če ste žrtev trgovine z ljudmi ali želite prijaviti kaznivo dejanje, povezano s trgovino z ljudmi, se obrnite na policijo: pokličite telefonsko številko 113 ali anonimno številko policije 080 1200 ali pokličite Slovensko karitas na telefonsko številko 01 300 59 60 ali pišite na info@karitas.si.

Kdo so potencialne žrtve in kako prepoznati trgovce z ljudmi?

Žrtve so ranljive osebe, zlasti ženske in otroci brez spremstva, včasih tudi moški, pripadniki manjšin, invalidi in druge ranljive odrasle osebe, predvsem osebe s težavami v duševnem razvoju ali težavami v duševnem zdravju, tudi starejši, pojasnjuje Čajićeva in dodaja: »Trgovci z ljudmi ponujajo na primer nastanitev, ki je oddaljena od uradnih kontrolnih točk ali brez povezave z lokalnimi skupnostmi in s humanitarnimi organizacijami ponujajo prevoz ali morda kakšno drugo obliko podpore, zaradi katere jih mora žrtev spremljati na drugo neznano lokacijo.«