Slovensko-hrvaška romanja, ki so se začela leta 2003 v Mariji Bistrici, povezujejo katoličane obeh narodov na skupni poti vere in molitve. Njihov temeljni namen je utrjevanje vere, medsebojne povezanosti in bratskega sodelovanja. Deseto srečanje bo nadaljevalo to pot s posebnim poudarkom na molitvi za mir, spravo in prijateljstvo med narodi.

Odbor se je srečal v Škofiji Novo mesto

V petek, 23. oktobra, se je v Škofiji Novo mesto zbral odbor za pripravo jubilejnega romanja. Srečanja so se udeležili vsi člani odbora, to so predstavniki vseh slovenskih škofij. Vodil ga je novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, Hrvaško škofovsko konferenco pa je zastopal msgr. Marko Kovač, zagrebški pomožni škof. Tajnik odbora je Peter Kokotec, generalni vikar Škofije Novo mesto.

FOTO: Arhiv Škofije Novo mesto

Škofija Novo mesto je za kraj romanja iz pastoralnih, praktičnih in logističnih razlogov izbrala župnijo Prečna pri Novem mestu, katere župnijska cerkev je posvečena sv. Antonu Padovanskemu. Osrednji dogodek srečanja bo skupno evharistično slavje na prostoru ob cerkvi.

Zahvala za vero in skupno pričevanje upanja

Jubilejno romanje bo priložnost za zahvalo Bogu za dar vere. Ob zavesti skupnih krščanskih korenin bo v ospredju izkušnja edinosti Cerkve, ki presega državne, narodne in jezikovne meje.

Pomemben poudarek bo skupno pričevanje krščanskega upanja v sodobni evropski družbi. Romanje želi spodbuditi osebno obnovo vere in dejavno življenje po evangeliju, ki se kaže v odnosih, solidarnosti in odgovornosti za skupno dobro. Obenem bo priložnost za poglobitev pastoralnega sodelovanja med Cerkvijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako bo povezalo pot vere, molitve in evharističnega občestva s poslanstvom kristjanov v svetu.

FOTO: Arhiv Škofije Novo mesto

Geslo romanja in njegov pomen

Člani odbora so na srečanju izbrali geslo »Kristus je naš mir«, v hrvaškem jeziku »Krist je mir naš«, ki se navezuje na Pismo Efežanom (prim. Ef 2,14).

V središču gesla je Kristus. On zbira svoje ljudstvo, podira pregrade sovraštva in človeka spravlja z Bogom ter z bližnjim. V njem romarji prepoznavajo izvir miru in temelj medsebojne povezanosti.

Beseda »naš« izraža pripadnost Kristusu, ki je odprta za vse. Kristusa si ne more lastiti noben narod ali skupina. Apostol Pavel spominja, da v njem ni ne Juda ne Grka, saj smo v Kristusu vsi eno (prim. Gal 3,28). Njegov mir je namenjen vsem in nas vabi, da drug v drugem prepoznamo brata in sestro.

Mir je ena temeljnih vrednot človeškega življenja, katere krhkost danes boleče doživljamo. Kristusov mir človeka nagovarja k spreobrnjenju, odpuščanju in spravi ter k dejavni skrbi za dostojanstvo vsakega človeka.

Skupna molitev za mir med narodi

Ob vojnah, nasilju, nestrpnosti in trpljenju številnih ljudi bo imela na romanju posebno mesto molitev za mir, spravo in prijateljstvo med narodi. Skupna molitev slovenskih in hrvaških katoličanov bo izraz zaupanja v Boga in pripravljenosti, da tudi sami gradijo mir v svojih družinah, župnijah, družbi in odnosih med narodi.

Duhovna priprava in gradiva v obeh jezikih

Med prvimi nalogami odbora je priprava duhovnih gradiv v slovenskem in hrvaškem jeziku. V središču duhovne priprave bo češčenje Najsvetejšega, živega Kristusa med nami. Župnije in druga cerkvena občestva bodo tako lahko že pred romanjem povezane v molitvi, poslušanju Božje besede in prošnji za mir.

Odbor bo poskrbel tudi za oblikovanje simbola romanja, pripravo spletne strani, obveščanje javnosti in sodelovanje z mediji. Romanje bo potekalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. V obeh jezikih bodo pripravljena tudi vsa gradiva in obvestila, da bodo dostopna vernikom obeh narodov ter bodo podpirala skupno pripravo na srečanje.

Verniki in župnijska občestva so povabljeni, da soboto, 25. septembra 2027, vključijo v svoje pastoralne načrte ter pripravo na romanje že zdaj spremljajo z molitvijo. Podrobnejši program in praktične informacije bodo objavljeni naknadno.