Kljub neugodnemu vremenu po Rožnovenski poti za blagoslov slovenskega naroda
Kljub neugodnemu vremenu po Rožnovenski poti za blagoslov slovenskega naroda
Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj ob pol devetih dopoldne ob prisotnosti romarjev in ob somaševanju duhovnikov Janeza Juhanta in Pavla Juhanta daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Romana Bider iz pobude Vseposvojitev je v uvodu v sveto mašo prebrala besede Ivana Cankarja o naši domovini: 'Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom.' Obenem je spomnila na lepote slovenske domovine ter na preizkušnje in težke trenutke naše zgodovine, ki nas še danes vabijo k molitvi, odpuščanju in spravi, so zapisali na marija.si.
Romana Bider iz pobude Vseposvojitev. FOTO: Tatjana Splichal
Z leve: Vlasta Doležal Rus, Drago Arko in Romana Bider. FOTO: Tatjana Splichal
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik pa je v pridigi poudaril, da soočenje s preteklostjo ne pomeni pozabljanja krivic ali zanikanja bolečine, temveč odločitev, da nas preteklo trpljenje ne bo za vedno zaznamovalo in določalo naših odnosov. »Nikakor ne gre za pozabljanje, ampak za osvoboditev od notranje jeze, zagrenjenosti in želje po maščevanju.«
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. FOTO: Tatjana Splichal
Odpuščanje po njegovih besedah ne pomeni opravičevanja zla, ampak osvoboditev notranjosti, ki človeku omogoča, da se odpre prihodnosti. Tudi tisti, ki je povzročil krivico, ostaja človek s svojimi slabostmi in omejitvami. »Odpuščanje je navsezadnje dejanje zaupanja v temeljno dobrost in dobroto človeka.«
FOTO: Tatjana Splichal
V pridig se je škof Jamnik navezal tudi na duhovno dediščino svetega Avguština, ki je v svojem delu Izpovedi raziskoval človekovo notranjost in skrivnost spomina. Tudi spomin na bolečo zgodovino slovenskega naroda, tako škof Jamnik, naj ne ostane zgolj breme preteklosti, temveč povabilo k resnici, odgovornosti in spravi. Spoštovanje do žrtev nas zavezuje, da njihovega trpljenja ne pozabimo, hkrati pa si prizadevamo, da se rane ne bi prenašale iz roda v rod.
Romarji so se po maši odpravili na pot in okoli 12. ure v cerkvi sv. Neže na Brezjah pri Tržiču prižgali svečke in zmolili litanije slovenskih mučencev. Vsak, ki je prižgal svečko, je navedel, koga se spominja.
Po litanijah pa so se romarji na Matičkovi domačiji pod cerkvijo okrepčali in se nato peš vrnili na izhodišče k Mariji na Brezje.



