Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Katoličani ob povratku v Bosno diskriminirani

Za vas piše:
Kathpress/M.Š.
Objava: 05. 06. 2012 / 07:41
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:10
Ustavi predvajanje Nalaganje

Katoličani ob povratku v Bosno diskriminirani

Banjaluški škof Komarica pojasnjuje, da je na tisoče beguncev, ki si želi vrnitve v domovino, deležno pomoči s strani Cerkve, ne pa politike, nekateri politiki pa menijo, da katoličani 'v Bosni nimajo česa iskati'.

Škof Franjo Komarica iz Banja Luke je kritično ocenil pomankljivo politično pripravljenost vlade v Bosni in Hercegovini ter mednarodne skupnosti, da tamkajšnjim katoličanom omogočijo povratek v njihovo domovino. Katoličani, iz Bosne izgnani med vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so deležni le majhnega delca mednarodne pomoči, ki so jo prejeli ostali begunci, željni povratka v domovino.

Škof Komarica je po navedbah mednarodne človekoljubne organizacije 'Cerkev v stiski' spregovoril tudi o 'dobro izdelani strategiji', katere cilj naj bi bil izničiti prisotnost katoličanov v Bosni in Hercegovini. Posamezni politiki v osebnih pogovorih pogosto izrazijo svoje mnenje, da katoličani 'v Bosni nimajo česa iskati'.

Kljub temu se želi v Bosno vrniti precejšnje število katoličanov. Zgolj v zadnjih dveh mesecih se je okoli osemsto katoliških begunskih družin, ki živijo v inozemstvu, obrnilo na Škofovsko konferenco Bosne in Hercegovine s prošnjo za pomoč pri vrnitvi v domovino. Na tisoče drugih beguncev je prav tako pripravljenih na povratek. Od Cerkve pričakujejo pomoč pri obnovi svojih domov in krajevne infrastrukture. »To pa je pravzaprav naloga vlade«, poudarja škof Komarica.

Škof je še pojasnil, da si že mnoga leta prizadeva za vzpostavitev 'pravne države' v Bosni in Hercegovini. Katoliška Cerkev želi biti enakopravna z ostalimi skupinami in je pripravljena 'upoštevati svojo pravico in dolžnost za sodelovanje pri izgradnji boljše prihodnosti za celotno deželo'. Za Bosno ni dobro, 'da izključi celotno narodnostno skupino'. Katoličani s hrvaškimi koreninami v deželi namreč 'niso gostje, pač pa najstarejša narodnostna skupina'.

Od 835.000 katoličanov, kolikor jih je v Bosni in Hercegovini živelo pred letom 1992, jih je po navedbah človekoljubne organizacije 'Cerkev v stiski' ostalo le še okoli 450.000. 40% prebivalstva se danes izreka za muslimane, okoli 31% jih pripada srbski pravoslavni Cerkvi, ostalo pa drugim verskim skupnostim. Katoličanov je v Bosni le še okoli 10%.
'Cerkev v stiski' je mednarodna katoliška človekoljubna organizacija. Po vsem svetu nudi duhovno in materialno pomoč kristjanom, ki so zaradi svoje vere ogroženi ali preganjani.

Na fotografiji: katoliška Cerkev sv. Bonaventure v Banja Luki (Wikipedija)

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh