Telesne drže pri bogoslužju so privzete iz vsakdanjega življenja in imajo enak pomen kot v našem vsakdanu.

Stoja: Vstanemo, ko pride v prostor nekdo, ki zaradi svojega položaja in moralne avtoritete zasluži spoštovanje. Stojimo med petjem himne, da pokažemo ljubezen do domovine. Stoje čestitamo slavljencu, da imajo naše želje večjo težo. Vojak stoje posluša ukaze nadrejenega in mu tako brez besed zagotavlja, da bo izpolnil njegovo naročilo.

Ko mašnik vstopa v cerkev, stoje izkažemo spoštovanje njemu in po njem Kristusu. Stoje pojemo »alelujo« in z njo pozdravljamo Kristusa, ki nam bo govoril v evangeliju. Z zravnano držo med poslušanjem mu zagotavljamo, da bomo njegovo naročilo izpolnili. Ko pri nekaterih mašnih molitvah stojimo – gotovo med mašnima spevoma Slava Bogu, Svet in med očenašem –, je to izraz našega občudovanja Stvarnika, vsemogočnega in neskončno svetega; je izraz naše ljubezni do Jezusa, ki se je za nas daroval in nas odrešil; je iz...