Prof. dr. Verica Trstenjak (1962), doktorica pravnih znanosti in profesorica za evropsko in civilno pravo, ki so jo septembra lani imenovali za članico upravnega odbora za pregled pri Evropski centralni banki (ECB), velja za eno najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih pravnic, saj je službovala na najodgovornejših mestih na evropskih sodiščih in pravobranilstvu. Po lastnih besedah je, kot je nekoč izpostavila v pogovoru za Siol, najbolj ponosna na vrednote, kot so poštenost, pridnost in delavnost, pa tudi na to, da je mati.

Kdo je prof. dr. Verica Trstenjak?

Kdo je prof. dr. Verica Trstenjak? Po opravljenem pravosodnem izpitu (1987) je bila ob osamosvojitvi Slovenije in sprejemu ustave sekretarka Družbeno-političnega zbora, leta 1995 pa doktorirala na ljubljanski Pravni fakulteti. V tem času je bila – med letoma 1994 in 1996, pod ministrom dr. Radom Bohincem – vodja pravne službe na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, nato pa tam pod ministroma dr. Andrejem Umkom in dr. Alojzijem Marinčkom (1996–2000) še državna sekretarka. Ob prelomu tisočletja je bila generalna sekretarka vlade dr. Andreja Bajuka in nato profesorica na mariborski Pravni fakulteti.

Sodelovala pri pogajanjih za vstop v EU

Doktorski študij je opravljala na Univerzi v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo Univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu in na Svobodni univerzi v Amsterdamu. Kot gostujoča profesorica je sodelovala z dunajsko univerzo, Univerzo v Freiburgu in na Bucerius Law School v Hamburgu. Predava na številnih mednarodnih konferencah doma in na tujem ter na mnogih tujih univerzah. Med letoma 1997 in 2000 je sodelovala pri pogajanjih za vstop v EU v okviru delovne skupine 17.

Kljub zahtevnim funkcijam, ki jih opravlja, pa prof. dr. Verica Trstenjak še vedno najde čas tudi za prenos znanja na slovenske študente. Od leta 2018 je tako s krajšim delovnim časom zaposlena na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

»Mati utemeljiteljica evropskega zasebnega prava«

V letih 2004–2006 je bila sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti (zdaj Splošnem sodišču Evropske unije) v Luksemburgu, nato pa do 28. novembra 2012 generalna pravobranilka na Sodišču EU v Luksemburgu. Pravni strokovnjaki ji priznavajo naziv »mati utemeljiteljica evropskega zasebnega prava«, ki ji ga je nadel priznani nemški profesor z Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah Hans-Wolfgang Micklitz. Bila je nadomestna članica Beneške komisije (do lani) in članica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (od leta 2019).

Težišča njenega raziskovalnega dela

Kot generalna pravobranilka je pomembno soustvarjala evropsko pravo zlasti na področjih varstva potrošnikov, intelektualne lastnine, javnih naročil, državnih pomoči, prava družb in delnic, azila, temeljnih pravic in temeljnih svoboščin (prost pretok blaga, storitev, družb, oseb in kapitala) v EU. Težišča njenega raziskovalnega dela so: evropsko (ustavno in procesno) pravo, evropsko civilno pravo, zlasti evropsko varstvo potrošnikov, evropsko gospodarsko pravo, avtorske pravice EU, javna naročila, temeljne pravice v EU, državljanstvo EU, nevladne organizacije in civilno pravo.

Pravnica leta 2003

Je predsednica Slovenskega društva za Evropsko pravo in članica več društev pravnikov. Od leta 2012 je zunanja znanstvena članica na Max Planck Institute Luxemburg for International, European and Regulatory Procedural Law in od istega leta tudi profesorica za evropsko pravo na Pravni fakulteti dunajske univerze. Leta 2003 je prejela prestižno nagrado Društva pravnikov Slovenije »pravnica leta 2003«, večkrat je bila uvrščena tudi na letni seznam najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov, nazadnje leta 2018.

Avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda

Do leta 2006 je bila članica Evropske strokovne komisije za pripravo Evropskega civilnega zakonika. V Sloveniji se je med drugim ukvarjala tudi z nevladnimi organizacijami in sodelovala pri pripravi Zakona o ustanovah in društvih. Kot živečo na Dunaju ji je avstrijski predsednik Alexander van der Bellen leta 2020 podelil avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda za izjemne znanstvene dosežke na področju prava EU in za prispevek k poglabljanju odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Leta 2018 je bila tudi kandidatka za ustavno sodnico.

Profesionalnost, osebna kultura in vzgoja ljudi

»Takrat sta mi dva predsednika strank, ki sta mrzlično iskala drugega kandidata, osebno dejala: Mi vemo, da ste vi najboljši in najbolj primerni, a to je politika. In sta se sklicevala eden na drugega, kdo da me ni hotel,« je prof. dr. Verica Trstenjak dejala pred leti v pogovoru za Večer. In še: »Da mediji raztrgajo strokovno osebo, če jim politično ni po godu – tega v tujini ni. Ne da medij napiše: Verica za sodnico. Jaz sem v tujini prof. dr. Trstenjak, za slovenski medij sem pa Verica, nekdo drug je pa dr. XY. Gre za profesionalnost in za osebno kulturo in vzgojo ljudi.«

Le ljubezen do domovine je neizmerljiva

Ob lanskem dnevu samostojnosti in enotnosti je v anketi za Družino dejala: »Sama sem v tujini več kot 20 let. V tujini vidiš, da so povsod problemi. A tujino gledaš z glavo, z razumom. Domovino pa imaš v srcu. Imamo državo, imamo domovino. Če se jezimo na državo, so to ponavadi oblastni organi. Naj nam to ne vzame ljubezni do domovine. Glejmo domovino s srcem. In le ljubezen do domovine je neizmerljiva. Ljubezni ni mogoče vsiliti. A lahko se tudi v šolah in medijih več predava in piše o domovini, o lepih stvareh, o pozitivnih zgodbah, o uspehih, ki so pri nas.«

Ko se jezimo, se spomnimo na našo identiteto

In še: »Imamo inženirje, oblikovalce, fizike, računalničarje, operne pevce, znanstvenike, športnike, ki so na najelitnejših inštitucijah sveta in med najuspešnejšimi na svetu. Vse to je del domovine, na vse to smo lahko ponosni. Ko se jezimo, se spomnimo na naš čudovit slovenski jezik, z dvojino in lepo melodijo. Na našo identiteto in naš ponos. Nekje sem našla zapisano misel škofa Slomška: Domovina je naša ljuba mati. Bodimo si med seboj kakor dobri otroci, pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca. Naj nam bo to in ljubezen do domovine vodilo v odnosu do naše domovine.«

Njeno strogost je precej omililo rojstvo sina

Pred desetletjem in pol pa je v pogovoru za Jano o sebi povedala: »V bistvu sem res stroga in zelo natančna, prijatelji mi včasih rečejo, da sem kar preveč germanska, a v sebi imam tudi veliko prleške miline, kar se mi zdi zelo dobro. Germanski element je pri meni verjetno prisoten zato, ker sem med študijem in pozneje kot profesorica veliko časa preživela v Avstriji in Nemčiji, pa tudi starši, zlasti moj oče, so od mene zahtevali natančnost in vztrajnost. A mojo strogost je precej omililo rojstvo sina. Materinstvo zelo spremeni in oblikuje človeka in prioritete se spremenijo.«

Kako velik problem korupcije imamo

In s čim slovenskim se pohvali v tujini? »Povsod se lahko pohvališ, da imamo zelo lepo domovino. Globalno gledano se seveda pohvalim tudi s tem, da smo del Evrope, ki je najbolj varen, socialen in ekonomsko najstabilnejši in najrazvitejši del sveta. Pa da imamo odlične posameznike: znanstvenike, podjetnike, športnike, umetnike. Raje pa ne bi govorila o tem, kako slabo deluje pravna država in kako velik problem korupcije imamo. Ampak tudi izpostavim, zlasti med pravniki. To namreč je težava,« je v pogovoru za Siol pred leti poudarila prof. dr. Verica Trstenjak.