Med slovesno mašo v dunajski stolnici sv. Štefana je v soboto popoldne, 24. januarja, kardinal Christoph Schönborn ob sodelovanju še 28 škofov posvetil Josefa Grünwidla v škofa. Po prejemu škofovskih insignij je Grünwidl zasedel nadškofovski sedež in s tem uradno prevzel vodenje dunajske nadškofije, kar so verniki pospremili z dolgotrajnim aplavzom. Kardinal Schönborn je nasledniku v pridigi zaželel »poslušno, modro in razumno srce«, novi nadškof pa je poudaril, da mora Cerkev svetu znova dati zazveneti melodijo evangelija.

Kdo je novi dunajski nadškof?

Novi dunajski nadškof se je rodil 31. januarja 1963 v Hollabrunnu. Po končani nadškofijski gimnaziji v rojstnem kraju je leta 1981 vstopil v dunajsko semenišče in študiral teologijo na dunajski univerzi, zaključil pa je tudi študij orgel. Duhovniško posvečenje mu je leta 1988 podelil kardinal Franz König.

Kaplansko službo je opravljal v dunajskih župnijah, na škofijski ravni je deloval tudi v mladinski pastorali. V letih med 1995 in 1998 je bil tajnik takrat novoimenovanega nadškofa Christopha Schönborna, pozneje pa je nekaj let deloval kot župnik v več župnijah v Spodnji Avstriji. Leta 2023 je bil imenovan za škofovega vikarja, leta 2024 pa za častnega kanonika dunajske stolnice sv. Štefana.

Potem ko je papež Frančišek (2013–2025) 22. januarja letos sprejel odstop kardinala Schönborna, prav na njegov 80. rojstni dan, je obenem imenoval tedanjega škofovega vikarja Grünwidla za apostolskega upravitelja dunajske nadškofije. Grünwidl je torej v zadnjih mesecih začasno vodil nadškofijo avstrijske prestolnice, ni pa sprejemal dolgoročnih odločitev. Po navedbah Kathpressa se je v tem obdobju izkazal kot pastoralno utemeljen voditelj, cenjen pridigar in preudaren sogovornik. V avstrijskih škofijah visoko cenijo njegov vodstveni slog, ki temelji na poslušanju.

Odprt za reforme

Z imenovanjem za začasnega voditelja nadškofije je Grünwidl postal potencialni naslednik kardinala Schönborna. Po navedbah medijev je odprt za reforme, celibat je zanj osebno zavestno izbran način življenja, »ne pa stvar vere«, zaradi česar po njegovem mnenju »ne bi smel biti obvezna zahteva za duhovnike«. Podpira tudi večjo udeležbo žensk v Cerkvi: kot škofijski upravitelj v škofijsko vodstveno ekipo imenoval tri ženske.

Novi dunajski nadškof prihodnosti Cerkve ne vidi v strukturnih vprašanjih, temveč v duhovni prenovi.

Prihodnosti Cerkve pa ne vidi v strukturnih vprašanjih, temveč v duhovni prenovi: vsi, ki sodelujejo Cerkvi, »morajo najprej gojiti svoje lastno duhovno življenje«. Kot je pojasnil v pogovorih za medije, je potreben osebni odnos s Kristusom, pa tudi redna molitev, branje svetih spisov in evharistija.