Zapri
Iskanje

Kdo naj si še enkrat prebere 7. člen ustave?

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 30. 05. 2022 / 06:52
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.05.2022 / 15:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kdo naj si še enkrat prebere 7. člen ustave?

Kdo naj si še enkrat prebere 7. člen ustave?
7. člen ustave pravi: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.« FOTO: Tatjana Splichal
V javnosti so te dni precej prahu dvignile besede nove predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) v intervjuju za zadnjo številko tednika Mladina.

V odgovoru na eno od novinarskih vprašanj je namreč o (v ustavo zapisani) ločitvi države in verskih skupnosti ter o tem, do kod še lahko gre Katoliška cerkev v političnem udejstvovanju in javnem diskurzu, si je namreč predsednica državnega zbora – za predsednikom vlade druga najmočnejša politična figura v državi – privoščila ton in besede, ki jih od pravnice in nekdanje sodnice ni pričakovati, katoličani pa smo se ob njih zdrznili in se vprašali, ali bi nas morale njene izjave zaskrbeti.

Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. (7. člen Ustave RS)

»Civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije in tukaj ne sme biti popuščanja«

Na novinarsko vprašanje glede ločitve države in Cerkve ter »odličnega sodelovanja« vlade Janeza Janše s Katoliško cerkvijo, ki »ji je dajala finančno podporo, Cerkev pa je vernike pri mašah svarila pred kolesarji in drugo zalego,« je Urška Klakočar Zupančič najprej podčrtala, da morata biti država in Cerkev ločeni, saj da je »ločitev države od Cerkve civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije in tukaj ne sme biti popuščanja.«

Le do določene stopnje ...

»Spoštujem vse veroizpovedi, spoštujem vernike, tudi inštitucije, a minil je čas, ko je Katoliška cerkev presojala o hudosti kaznivih dejanj. Katoliška cerkev se lahko politično udejstvuje, vsaka inštitucija se lahko, vendar le do določene stopnje. V vrhu Katoliške cerkve pri nas vendarle sedijo učeni in modri ljudje, ki so končali teološko fakulteto, ki bi morali vedeti, do kam segajo njihove pristojnosti. Če ne vedo ali pa se sprenevedajo, jim lahko slovensko ustavo razložimo še enkrat,« je na novinarsko vprašanje v ostrem tonu odgovorila nova predsednica državnega zbora.

Kaj pravi 4. člen Zakona o Državnem zboru?

Tako ostre in enostranske besede so v odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče, zlasti še, ker jih izreka predsednica državnega zbora, opozarja dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik, doktor kanonskopravnih znanosti, sodnik pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru, sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na ljubljanski Teološki fakulteti in član prvega sklica Sveta varuha človekovih pravic RS. »Morda gospa še ni imela dovolj časa, da bi prebrala Zakon o Državnem zboru, ki v 4. členu določa, da ta pri svojem delu zagotavlja načelo odprtosti. Predsednica DZ bi morala to načelo prva spoštovati.«

Dr. Valentan: So v Lihtenštajnu, Angliji ali na Švedskem civilizacijsko zaostali?

Omenjeno načelo je v nasprotju z načelom izključevalnosti kogar koli iz družbe, pa najsibo to gasilsko društvo, civilna iniciativa ali pa Katoliška cerkev, izpostavlja dr. Valentan: »Samo zato, ker je bil v slovensko ustavo vnesen člen o ločitvi države in verskih skupnosti, še ne pomeni, da je to edina zveličavna 'civilizacijska pridobitev zahodne civilizacije'. S pojmom civilizacijske pridobitve velja biti previden. So v Lihtenštajnu, Angliji, na Švedskem ali denimo na Cipru civilizacijsko zaostali, ker imajo državno Cerkev oziroma njihove ustavne ureditve ne poznajo načela ločenosti države in verskih skupnosti? Če bi na vprašanje odgovorili pritrdilno, bo lahko izzvali diplomatski spor, saj bi to pomenilo, da podcenjujemo te države, ki pravna razmerja s Cerkvami urejajo drugače kot pri nas.«

Doktor kanonskopravnih znanosti in župnik v Malečniku dr. Sebastijan Valentan. FOTO: Tatjana Splichal

7. člen ne govori le o ločitvenem načelu, pač pa tudi o svobodnem delovanju verskih skupnosti

Predsednica DZ je pravnica, ki je, preden je zasedla nov položaj, opravljala sodniško službo, spomni dr. Valentan. V intervjuju zatrdi, da je pripravljena vrhu Katoliške cerkve slovensko ustavo razložiti še enkrat. »Mu jo je že kdaj razlagala? Četudi je njena pripravljenost za to velika, predlagam, da si 7. člen še sama natančno prebere. Prvič, ker ustava ne govori o tem, da je država ločena od verskih skupnosti, kot je predsednica izjavila, ampak gre za ločitev države in verskih skupnosti. Kaj to pomeni, je že večkrat pojasnilo Ustavno sodišče. Katoliška cerkev pri nas deluje znotraj Republike Slovenije, je navzoča v državi sami in ne na kakem oddaljenem planetu. In drugič, ker 7. člen ne govori le o ločitvenem načelu, pač pa tudi o svobodnem delovanju verskih skupnosti,« izpostavi dr. Valentan.

Pričakovali bi več strpnosti in odprtosti

»Da do posplošenih odzivov posameznikov prihaja zlasti na družbenih omrežjih in v dnevnem časopisju, je nekako razumljivo, z vrha ustanove, ki je predstavniško in zakonodajno telo, pa bi pričakovali bolj umirjene besede, več strpnosti in odprtosti do vseh članov civilne družbe, tudi do verujočih v Katoliški cerkvi, ki nenazadnje predstavljamo nezanemarljiv delež slovenske populacije,« je v pogovoru za spletno Družino v odzivu na besede Urške Klakočar Zupančič še izpostavil dr. Sebastijan Valentan.

Kaj piše v 7. členu ustave?

Kdo bi torej moral še enkrat prebrati Ustavo Republike Slovenije, zlasti njen famozni 7. člen, ki nenehno sproža tako različne interpretacije, čeprav je zapisan v zgolj 14 besedah? Takole pravi: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh