Zapri
Iskanje

Kdo vlada v Vatikanu, ko je papež v bolnišnici?

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 08. 07. 2021 / 10:03
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.07.2021 / 10:24
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kdo vlada v Vatikanu, ko je papež v bolnišnici?

Kdo vlada v Vatikanu, ko je papež v bolnišnici?
Papež Frančišek je še vedno odgovoren za vse dogajanje v Vatikanu FOTO: Vatican Media
Papežev operativni poseg in bivanje v bolnišnici sta sprožila številna vprašanja glede vatikanskih pristojnosti.

Vatikan ima zelo natančne predpise, obrede in vloge, s katerimi zagotavlja prenos oblasti, ko papež umre ali odstopi s položaja. Nobeden od njih pa se ne nanaša na primer papeževe bolezni ali izgube zavesti, in nobenih predpisov ni, ki bi urejali obdobje, ko papež ni sposoben opravljati svojih dolžnosti, pišejo na spletnem portalu apnews.com.

Posledično je papež Frančišek, čeprav ta teden ostaja v bolnišnici, kjer je minulo nedeljo zvečer prestal razmeroma zahtevno operacijo na črevesju, še vedno papež in še vedno odgovoren za vse dogajanje v Vatikanu. Z vatikanskega tiskovnega urada sicer sporočajo, da sveti oče uspešno okreva, da že sam zajtrkuje, prebira dnevno časopisje in se sprehodi po bolniški sobi. Kljub temu je teden dni njegovega bivanja v bolnišnici – prvega med njegovim pontifikatom – sprožilo številna vprašanja o tem, na kakšen način papež v takšnih okoliščinah lahko vodi Vatikan, kdo konkretno prevzame obveznosti, ki jih papež osebno ne more izvajati, in v katerih primerih je to potrebno storiti.

Takole gre:

Vloga papeža

Papež je naslednik apostola Petra, vodja škofovskega zbora, Kristusov vikar in pastir vesoljne Cerkve na zemlji – vse to v skladu s cerkvenim kanonskim pravom. Njegova vloga se ni spremenila, odkar je bil 13. marca 2013 izvoljen kot 266. papež Katoliške cerkve, niti v obdobju, ko okreva po zahtevnem operativnem posegu, med katerim so mu odstranili polovico črevesja.

Takšen status ohranja v teološkem smislu. Ker ima najvišjo pristojnost znotraj Cerkve, ni nikogar, ki bi lahko odločal o tem, ali lahko še naprej opravlja svoje obveznosti ali ne.

Vatikanska kurija

Frančišek je torej »glavni«, vendar vsakdanje vodenje Vatikana in Cerkve že sicer zaupa skupini uradnikov, ki svoje naloge opravljajo ne glede na to, ali je papež v Apostolski palači ali ne in ne glede na to, ali je pri zavesti ali ne.

V tej skupini ima najodgovornejšo vlogo vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Da pa Frančiškova hospitalizacija in operativni poseg nista predvidevala kakršnih koli sprememb glede vodenja Cerkve, potrjuje dejstvo, da kardinal Parolin v času papeževega triurnega operativnega posega sploh ni bil v Vatikanu. V nedeljo je obiskal Strasbourg, kjer je počastil 1300. obletnico smrti zavetnika Alzacije.

Druge vatikanske funkcije delujejo običajno. Redno so objavljena nova škofovska imenovanja, ki pa jih je Frančišek najverjetneje potrdil že pred odhodom v bolnišnico. Določene obveznosti verjetno lahko opravlja tudi z bolniške postelje, kar je med številnimi bivanji v bolnišnici redno počel tudi Janez Pavel II.

Papeževa oblast preide v druge roke šele takrat, ko papež umre ali odstopi s položaja FOTO: Vatican Media

Kaj se zgodi, ko papež zboli?

Kanonsko pravo predvideva tudi okoliščine, ko škof zboli in ni sposoben upravljati svoje škofije, ničesar podobnega pa ne predvideva za papeža. V primeru škofove nesposobnosti opravljanja vsakdanjih obveznosti njegove naloge prevzame pomožni škof, generalni vikar ali kdo drug.

Čeprav je papež obenem tudi rimski škof, pa ni nobenih izrecnih določil, kdo prevzame njegove obveznosti v primeru, če ni sposoben delovati sam. To seveda kljub temu ne pomeni, da je Sveti sedež takrat v celoti »onesposobljen«; po besedah izvedenca za kanonsko pravo, Nicholasa Cafardija, pa v takšnem primeru resnično ni nobenih pravil: »Nimamo kanonskih določil, ni ločenega dokumenta, ki bi govoril o tem, kako določiti nesposobnost opravljanja papeške funkcije, ali je ta nesposobnost trajna ali začasna, in še pomembneje, kdo bi v tem času lahko vodil Cerkev. Ničesar ni, popolnoma ničesar. Vse skupaj prepustimo Svetemu Duhu.«

Kaj se zgodi, ko papež umre ali odstopi?

Edini trenutek, ko papeževa oblast preide v druge roke, je takrat, ko papež umre ali odstopi s položaja. V tem primeru nastopi cela vrsta obredov in običajev, ki urejajo »interregnum« — medvladje oz. obdobje med koncem enega pontifikata in izvolitvijo novega papeža.

V tem času, ki ga poznamo pod imenom »sede vacante« ali »prazen sedež«, administracijo in finance Svetega sedeža vodi kamerleng. Ta potrdi papeževo smrt, zapečati papeževe sobane in vodi priprave na papežev pogreb, preden izvedejo konklave za izvolitev novega Petrovega naslednika. To nalogo trenutno opravlja kardinal Kevin Farrell.

Kamerleng pa nima nobene posebne vloge ali zadolžitev, če papež zgolj zboli ali je kakor koli drugače onesposobljen. »Imamo dve možnosti: ali imamo papeža ali pa ga nimamo, in dokler ga imamo – v našem primeru ni umrl -, vodi vesoljno Cerkev,« pojasnjuje izvedenec za kanonsko pravo Kurt Martens: »Tudi če umira, še vedno vodi Cerkev.«

Kaj pa papež Benedikt XVI.?

Čeprav trenutno v vatikanu živi tudi upokojeni papež, ta nima nobene uradne vloge pri vodenju vesoljne Cerkve. 94-letni Benedikt XVI. se je papeževanju odrekel 28. februarja 2013, ko je postal prvi papež v zadnjih 600 letih, ki je odstopil s tega položaja. Odtlej živi v nekdanjem samostanu v vatikanskih vrtovih. Kot so v teh dneh poročali italijanski mediji, Benedikt XVI. moli za uspešno okrevanje papeža Frančiška.

Nalaganje
Nazaj na vrh