Ta misel odzvanja po duhovnem tednu srečanja Izkušnja Boga, ki ga je v Kančevcih julija vodil kapucin brat Štefan Kožuh.

S tradicionalnimi srečanji Izkušnja Boga je začel španski kapucinski brat Ignacio Larrañaga leta 1974 v Braziliji. Kot razlog za ustanovitev petdnevnih duhovnih vaj je med drugim dejal: »Prepotoval sem mnogo dežel in že nekaj let ugotavljam, da na splošno nihče ne uči ljudi, kako naj molijo. Cerkvene skupine veliko razmišljajo in tako so nastale obsežne študije o Božji besedi v svetopisemskih krožkih in raznih krščanskih občestvih. Vendar jih nihče ne uči moliti, vsaj ne metodično, postopno in umerjeno, medtem pa ljudstvo umira od lakote po Bogu ... Mnogo let že čutim, da bi bilo treba nekaj napraviti v tej smeri: prijeti verne ljudi za roko in jih voditi k osebnemu odnosu z Gospodom, da bi preobrazili vsakega kristjana v Gospodovega učenca in prijatelja.«

Udeleženci tega globokega, močnega duhovnega tedna v tišini smo Njegove besede, posredovane ob razlagi in osmišljanju, srkali vase. Vsak na svoj način, vsak v svojem okolju, vsak zase. Z novimi spoznanji, z novo motivacijo, raztreseni, pretreseni, a samozavestnejši, mirnejši in optimistični smo se vrnili na svoje domove, v svoje delovno okolje, med svoje bližnje in sorodnike. Želja spreminjati, sprejemati, biti dober, boljši … je močna in prav Njega prosim za moč. Za moč, da se bom zmogla in znala odpovedati in se mu izročiti, za znanje in vedenje, da je življenje z Bogom življenje vere. Bedeti in biti na voljo in živeti v spoznanju, da verovati ne pomeni čutiti, ampak vedeti, potrpežljivo poslušati.

Bog se nam podarja brez naših zaslug, na nas je le, da smo čuječi in potrpežljivi. Kdor ga išče, ga slej ko prej tudi najde; potrebno je znati čakati, v sebi gojiti otroško vztrajnost, ob padcu vstati in nadaljevati pot. In prav to želi vsak udeleženec zase in vsi skupaj želimo tudi vam, ki se boste v prihodnosti odločili stopiti na »globoko«.

Priporočam vam in svetujem, potrebno je, sicer nas naš vsakdanjik vsrka vase in naše življenje postane životarjenje. V veliki meri sedaj živimo in delamo to, kar drugi pričakujejo od nas. Nam pa je vendarle, in to vsakemu posebej, za­upano življenje, ki ga moramo živeti v polnosti. A to je mogoče le, če prisluhnemo sebi, svojim željam, notranjim vzgibom, čustvom … vstran od ponorelega sveta.

Srečanje Izkušnja Boga močno priporočam in iskreno želim vsakemu. Nova spoznanja spreminjajo svet in naša dolžnost je, da na bolje. A to je mogoče le s pravim odnosom do Njega, ki je naše edino upanje.

Lidija Zupanič