Papež Frančišek je med prvo splošno avdienco v letu 2018 nadaljeval s katehezami o sveti maši. Naslov šeste kateheze je bil »Kesanje kot uvod v obhajanje svetih skrivnosti«.



Z zavestjo, da smo vsi grešniki, »pred Bogom in pred občestvom priznamo svojo krivdo, da bi s čistimi srci in vredni obhajali svete skrivnosti«. V tišini prisluhnemo glasu naše vesti in priznamo, da naše misli, besede in dejanja, pa tudi vse, kar smo dobrega opustili, niso v skladu z duhom evangelija.

Kdor se zaveda svoje bede in ponižno skloni pogled, na sebi začuti usmiljen Božji pogled. Le tisti, ki zna priznati svoje napake in prositi odpuščanja, prejme razumevanje in odpuščanje bližnjega.

Priznanje, da smo veliko dobrega opustili, pa nakazuje, kako ne gre zgolj za to, da ne počnemo slabih stvari, ampak da za vero pričujemo z dobrimi deli. Priznanje krivde jasno pokaže, da nas greh ne ločuje le od Boga, ampak od celotnega občestva. Grehi prekinejo odnos do Boga ter do naših bratov in sester.

Poziv angelom in svetnikom nam dokazuje, da se lahko v svojih prizadevanjih zanašamo na njihovo priprošnjo in pomoč.

Kesanje se zaključi z duhovnikovo prošnjo po odpuščanju, ki pa nima moči zakramenta sprave in ga zato ne smemo zamenjati s spovedjo. Kajti za odpuščanje težkih grehov »sta vedno potrebni zakramentalna spoved in odveza«.

Sveto pismo nam ponuja jasne primere kesanja, ko so ljudje po storjenem grehu znova našli pot k sebi ter odkrili pogum, da so sneli masko in se odprli Božji milosti, ki obnavlja človeška srca. Papež je spomnil na kralja Davida, na izgubljenega sina in na cestninarja, ki so priznali, da so grešili. To velja tudi za svetega Petra, Zaheja in Samarijanko. Če se merimo po lastnih šibkostih, je to izkušnja, ki nas krepi: »Medtem ko obračunavamo s svojo šibkostjo, nam to odpre srce, da prosimo Božjega odpuščanja, ki spreminja in spreobrača.«

Vir: kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.)