»Naši osnovni cilji so, da je kmet spoštovan, da dobro živi in prideluje zdravo in kakovostno hrano. Želimo si urejenega, naseljenega in digitaliziranega podeželja, s čimer bomo tja privabili več mladih. Trajno želimo zaščititi najboljša kmetijska zemljišča in tako dvigniti tudi samooskrbo, kar nas lahko na dolgi rok pripelje tudi do prehranske varnosti,« je STA povzela besede ministrice Mateje Čalušić na predstavitvi predlogov zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali in predlogov novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih.

Kmetijska ustava

Ministrica je zatrdila, da so se pred pripravo zakonov pogovarjali z vsemi deležniki, s kmetijskimi predstavniki in širšo javnostjo, ki se je kmetijstvo dotika. Po njenem Zakon o kmetijstvu predstavlja kmetijsko ustavo, ki pa je zastarela, zato so želeli modernejši, prijaznejši zakon. V njem je tako opredeljeno trajnostno kmetijstvo in njegova vloga, akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki, kategorizacija kmetijskih gospodarstev.

Svetovalna služba pod ministrstvo?

Ministrstvo želi tudi optimizirati delovanje Javne službe kmetijskega svetovanja v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predlaga, da bi njene naloge prevzela novonastala Uprava za svetovanje in razvoj pod okriljem kmetijskega ministrstva. Predlog Zakona o hrani, tako Čalušićeva, prinaša večjo preglednost vsebin, ki so bile razpršene tudi po drugih zakonodajnih aktih, zajema celotno agroživilsko verigo od kmeta do potrošnika in prinaša celovito sistematično ureditev področja hrane v Sloveniji s ciljem izboljšati kakovost, preglednost in trajnost agroživilskega sektorja.

Jasnejša, enostavnejša pravila

Zakon uvaja tudi ukrepe za zmanjšanje izgub hrane in novo shemo kakovosti, in sicer živilo iz živali prijazne reje. Zakon o zdravju živali je tehnični zakon. »Glavno področje, ki se ureja, je implementacija uredbe o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi nekaterih aktov na področju zdravja živali. Pravila bodo enostavnejša, jasnejša, zlasti pa sedaj večja pozornost namenjena preventivi na področju zdravja živali,« je izpostavila kmetijska ministrica.

Boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih

Glede novele Zakona o kmetijskih zemljiščih pa, da je kmetijske zemlje premalo za obdelovanje, je težko dostopna in jo zadnja leta izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir. Prvi korak je, da svoja kmetijska zemljišča – za okoli 30.000 hektarjev jih je – zaščiti država. Glede predloga novele Zakona o gozdovih pa je Mateja Čalušić, kot je njene besede še povzela STA, podčrtala, da se uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih in plačilo pavšalnih odškodnin.

Le 30 dni za pripombe

Za podajanje pripomb na predloge ima zdaj javnost 30 dni časa z izjemo Zakona o kmetijstvu, ki bo v javni obravnavi 45 dni. Obenem pa je v sklepni fazi priprave tudi predlog novele Zakona o zaščiti živali. Kot je pojasnila ministrica, ostaja še odprto vprašanje, na kakšen način bodo v zakonskem predlogu določili pogoje za prehod na alternativne načine reje za kokoši nesnice, s čimer bo tudi postopno prišlo do ukinitve baterijske reje.

KGZS: Mimo ključnih deležnikov

Na predlagane zakone in novele zakonov se je v izjavi za medije takoj odzval predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in poudaril, da je bil predlagani sveženj zakonodaje – z izjemo Zakona o kmetijskih zemljiščih – pripravljen mimo ključnih deležnikov, rok za javno obravnavo pa je prekratek. Po prvem pregledu predlaganih rešitev je ocenil, da so te neprimerne za nadaljnjo obravnavo, medtem ko prenos Javne službe kmetijskega svetovanja vidi kot politično odločitev.

Anonimen način priprave

Mesec dni za javno obravnavo osnutkov (z izjemo enega) je nesprejemljivo kratek rok, zato bodo na ponedeljkovem svetu za kmetijstvo, sicer posvetovalnem organu ministrice, predlagali podaljšanje. Podgorška »anonimen način priprave« osnutkov ne čudi, saj da je v njih precej točk, »v katerih se lastnike živali, gozda, kmetijskih zemljišč izvzema iz nekaterih postopkov«. Tako je v osnutku Zakona o gozdovih po njegovem predlagan umik lastnikov gozdov iz priprave gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih ter lovskih načrtov, torej »se bo odločalo brez tistih, o katerih se odloča«.

Brez prisotnosti ali obveščanja lastnika

V osnutku Zakona o zdravju živali sta predvidena opravljanje nekaterih veterinarskih pregledov in nadzor brez prisotnosti lastnika, v osnutku Zakona o kmetijstvu pa terenski ogledi in kontrole Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja brez obveščanja lastnikov, kar za KGZS ni sprejemljivo. »Pričakujemo, da bo lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč ali živali vendarle obveščen o tem delu, ki se dogaja na njegovem posestvu ali kmetiji,« je STA navedla Podgorškove besede.

S 3000 na 30.000 €

Pripombe ima tudi na osnutek novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga deležniki med pripravo sicer vsebinsko obravnavali, a je ministrstvo upoštevalo le eno njihovo pripombo in odstranilo člen o predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč, ostajajo pa bistveno višja nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih: »Kdor je prej za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v višini 3000 €, bo odslej prek 30.000 €.« Kot problematično je dodal še, da bi sredstva s tega naslova po novem namenili tudi za nakupe kmetijskih zemljišč, kar bi vodilo v »sodobno nacionalizacijo«.

Ukinitev KGZS? Ne

Bi predlagana zakonodaja glede na predviden prenos kmetijskosvetovalne službe na organ v sestavi ministrstva pomenila ukinitev KGZS? Predsednik zbornice je odkimal, češ da zakon o KGZS za zdaj ostaja nedotaknjen, ga pa skrbi, da bo kmetijstvo, če bo do prenosa prišlo, na slabšem. Spomnil je na obrazložitev predlaganih členov, v katerih piše, da je cilj prenosa skrb za implementacijo ukrepov skupne kmetijske politike na kmetijska gospodarstva, sam pa pogreša pojasnilo, kaj bo to pomenilo za Javno službo kmetijskega svetovanja, prenos znanja, pomoč kmetijam.

Taktika politizacije

»Ne želim špekulirati, kaj je v ozadju, se mi pa zdi, da je ministrstvo ali vlada vendarle ubralo taktiko politizacije tega vprašanja,« je poudaril Jože Podgoršek, ki v predvidenem prenosu vidi politično odločitev, ki nima nobene zveze s strokovnostjo: »Kar se je očitalo nam in meni ob volitvah za predsednika zbornice, torej da jo bomo politizirali, je zdaj storila druga stran, ki je politizirala odločitve glede zbornice.« Spomnil je še, da so pred leti kmetijskosvetovalno službo na ministrstvo prenesli tudi na Hrvaškem in je zdaj tam storitev svetovanja bistveno slabša, kot je bila prej.

Odziv poslancev SDS

Odzvali pa so se tudi že v Poslanski skupini SDS in opozorili, da so zakoni očitno nastajali v veliki tajnosti in za zidovi ministrstva, saj jih pripravljavci niso usklajevali s kmetijskimi organizacijami, ob pomanjkanju dialoga s ključnimi akterji pa je tudi po njihovem sporno kratko obdobje za podajanje pripomb na zakonske predloge, ki prinašajo mnoge spremembe in novosti, ki so nedomišljene in vzbujajo vprašanja, kako je ministrstvo sploh prišlo do tovrstnih idej.

Najbolj sporna sprememba

»Najbolj sporna je sprememba, predvidena v predlogu Zakona o kmetijstvu, da bo kmetijska svetovalna služba znova organ v sestavi ministrstva. Nekoč se je imenovala Uprava za pospeševanje kmetijstva, zdaj naj bi bil njen naziv Uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva. Kmetijske svetovalce naj bi 1. januarja 2026 preselili na novo upravo, takrat bi tako država na sedežu KGZS kot tudi v njenih osmih zavodih postala lastnica premoženja, sredstev in obveznosti v deležu, ki se zdaj uporablja za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja,« opozarjajo poslanci SDS.

Kaj nova zakonodaja prinaša kmetu?

Po njihovem se tudi drugi zakoni dotikajo področij, ki bi potrebovali več javne razprave in razmisleka – od urejanja nakupov in odškodnin za kmetijska zemljišča, javnega naročanja za ekološka živila in živila iz shem kakovosti, uporabe agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih, vožnje v gozdovih, prilagajanja na podnebne spremembe in skrbi za zdravje živali. Vse navedeno vzbuja vprašanja, ki zahtevajo odgovore, zlasti odgovor na vprašanje, kaj vsa nova zakonodaja prinaša slovenskemu kmetu, ki zagotavlja prehransko varnost vsem državljanom in ohranja slovensko krajino, trdijo v SDS.

Zahtevajo sklic nujne seje

Strankina poslanska skupina zato zahteva sklic nujne seje parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z obravnavo točke Kaj nova zakonodaja prinaša slovenskemu kmetu, podeželju in vsem državljanom? Obenem predlaga, naj po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: Odbor poziva ministrstvo, da podaljša javno razpravo o predlaganih zakonih na vsaj 90 dni; Odbor zahteva, da ministrstvo predloge zakonov pred sprejemom na vladi uskladi s KGZS; Odbor predlaga, da ministrstvo pred obravnavo v Državnem zboru zakonov izvede javno predstavitev mnenj.

Neustrezno besedilo v javni obravnavi

Na Radiu Ognjišče pa so medtem opozorili, da je v javno obravnavo dano neustrezno besedilo predloga Zakona o kmetijstvu. V temeljnih odločbah, na 2. strani, namreč piše: »Nosilec razvojnega kmetijskega gospodarstva in tržnega kmetijskega gospodarstva se vpiše v poslovni register Slovenije in vodi poslovne knjige po pravilih, ki veljajo za podjetnika skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.« Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu Maša Žagar pa zagotavlja, da knjigovodstvo ni predpisano, »razen če je slučajno kje iz kakšne delovne verzije ostalo«.