»... ki so padli za očetnjavo«
»... ki so padli za očetnjavo«
V spomin na 25-letnico konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo je v četrtek, 7. julija, v ljubljanski stolnici apostolski nuncij Julius Janusz daroval mašo, po maši pa sta nekdanji vojaški vikar, sedanji župnik ljubljanske stolne župnije Jože Plut in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs odkrila spominsko ploščo s pomenljivim napisom, nuncij Janusz pa je ploščo blagoslovil. V programu po blagoslovu sta zbrane nagovorila državni sekretar magister Igor Senčar in obrambni minister leta 1991 Janez Janša. Izbrano poezijo je recitiral pesnik in domoljub Tone Kuntner.

Spominsko ploščo je blagoslovil nuncij Julius Janusz (fotografije K. H.)
Jože Plut: »Če drugi prinašajo sovraštvo, mi prinesimo ljubezen«
»Ob 25. letnici konca oboroženih spopadov na Slovenskem leta 1991 smo zbrani v stolnici glavnega mesta države Slovenije. Težko bi našli bolj simbolno mesto, da se zahvalimo Bogu za suverenost Slovenije in demokracijo, ki nam je bila izborjena pred 25. leti,« je dejal Jože Plut v pridigi pri maši, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval nuncij Janusz. Župnik Plut je spomnil na besede svetega očeta, ki je v Buli o razglasitvi svetega leta usmiljenja povedal čudovito besedo o pomenu katedral – stolnic: stolnica »je materna cerkev za vse vernike«. »Ljubljanska stolnica je tudi stolnica našega glavnega mesta in zato neke vrste materna cerkev vernega slovenskega naroda, naše domovine in države,« je dejal Plut. Petindvajset let naše državne samostojnosti in demokracije sovpada z letom usmiljenja. »V duhu krščanske pravičnosti, dragi bratje in sestre, ki jo krona usmiljena ljubezen, gledamo tudi na lastno zgodovino in na vse, ki so 'branili in padli za očetnjavo, ki jim je nasilje treh totalitarizmov vzelo življenje in na vse, ki so ubranili plebiscitarno voljo' in jim ob 25. letnici slovenske samostojnosti postavljamo pomnik v katedrali našega glavnega mesta,« je dejal stolni župnik in sklenil z evangeljskimi besedami, da smo v slovensko družbo kristjani povabljeni prinesti tisto, česar drugi ne prinašajo: »Če drugi prinašajo sovraštvo, prinesimo ljubezen; če se drugi kitijo z lažjo, prinesimo resnico; če je odlika drugih nesramnost in klevetanje, prinašajmo sproščenost in pozitivnost; če eni prinašajo le zakonitost, ji mi dodajmo pravičnost, usmiljenje in ljubezen …«

Po odkritju in blagoslovu spominske plošče je zbrane nagovoril mag. Igor Senčar, več o njegovem nagovoru bomo pisali v tiskani številki Družine.
Janez Janša: »Slovenski duhovniki, ki so bili vpoklicani v teritorialno obrambo, so pokopavali vojake, ki so v vojni padli«
Spominska plošča, ki jo je nuncij Janusz blagoslovil po maši v zadnjem delu stolnice, ob vhodu na kor, po besedah Igorja Senčarja izraža zahvalo Bogu za zmago v osamosvojitveni vojni ter ohranja spomin na tiste, ki so gradili slovensko krščansko izročilo, ki so v preteklosti, tudi v času treh totalitarizmov, padli za domovino, pa tudi na tiste, ki so ubranili plebiscitarno voljo slovenskega naroda za suvereno državnost, neodvisnost, demokratičnost, svobodo, pravičnost in mir.
Obrambni minister leta 1991, predsednik SDS Janez Janša pa je v nagovoru ob odkritju plošče dejal, da današnji dan ne obhajamo samo konca oboroženih spopadov, pač pa tudi dan, ko je Slovenija zmagala. »V tem času so pogumni možje in fantje držali usodo odločitve za samostojnost v svojih rokah ter to odločitev tudi obvarovali.« Da se ni ponovila tragična zgodovina v obliki bratomorne vojne so po njegovih besedah pripomogle žrtve osamosvojitvene vojne. “Ta cena je še vedno zelo visoka za tiste, ki so izgubili svoje drage,” je dejal janša navedel Cankarjeve besede: "Nobena solza ni bila zaman in nobena kaplja krvi ni bila zastonj." Janša se je posebej zahvalil duhovnikom, za kar, kot je dejal, do sedaj še ni imel prave priložnosti. »Veliko slovenskih duhovnikov, ki so bili vpoklicani v Teritorialno obrambo, je takrat žal pokopavalo tiste, ki so v vojni padli. Te slike so v veselje ob prevladi v spopadu prinašale žalost.« Janša je poudaril, da je duhovna pomoč, »ki je v tistem času prišla spontano, omogočala, da so se tisti, ki so držali usodo domovine v svojih rokah, čutili povezane, in da je bil klic domovine še nekaj več od zgolj zemeljskega.« Zato je po besedah Janše prav, »da takšen pomnik odkrivamo tudi na tem posvečenem kraju", saj je, kot je dejal, "pomnik dokaz povezanosti, ki je pred 25 leti prevevala slovensko krščansko občestvo kljub temu da takratnemu nadškofu Alojziju Šuštarju niso dovolili slišnega blagoslova slovenske lipe«
.

Obrambni minister v času osamosvojitvene vojne Janez Janša se je v nagovoru posebej zahvalil duhovnikom za duhovno pomoč in bližino
Pobudniki za ploščo so bili poleg mag. Igorja Senčarja in stolnega župnika Jožeta Pluta Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ploščo je arhitekturno zasnoval arhitekt Matija Marinko, besedilo sta sestavila Aleš Weingerl in Matija Ogrin, s predlogi in idejami pa so še sodelovali Blaž Ivanc, Boris Golec in Tone Rode. Slovensko besedilo je v latinščino prevedel škof Jožef Smej.
Pred odkritjem in blagoslovom spominske plošče je bila v ljubljanski stolnici maša, ki jo je daroval nuncij Juliusz Janusz, med mašo pa je pridigal stolni župnik Jože Plut.



