Avgusta se bo zanju začelo prvo poglavje duhovniškega oz. redovniškega življenja. Matija Golob je bil imenovan za kaplana v župniji Vrhnika, br. Ambrož Brezovšek OFMCap pa je na predlog svojega redovnega predstojnika imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Vipavski Križ.

Veseli se maševanja in podeljevanja zakramentov

Matija Golob, mlajši brat župnika Martina Golob, je bil v duhovnika posvečen na praznik apostola Petra in Pavla v ljubljanski stolnici, teden dni pozneje pa je pel novo mašo v domači župniji Šmartno pri Litiji. Zdaj odhaja v župnijo Vrhnika: »Najbolj se veselim maševanja in podeljevanja zakramentov,« je povedal za Družino v pogovoru, preden je prejel mašniško posvečenje.

Župnijska cerkev spreobrnjenja sv. Pavla na Vrhniki, zadaj cerkev sv. Trojice. FOTO: Ivo Žajdela

Kot diakon izkušnje pridobival v Moravčah

Zadnje leto pred posvečenjem je kot diakon preživel na 'praksi' v župniji Moravče. »Moravče se mi zdijo super poligon za učenje, kako živeti na župniji in biti med ljudmi. Poligon, kako biti duhovnik.« Želi si, da bi lahko v polnosti živel svoje novomašno geslo 'Eno je potrebno', za katerega je črpal navdih pri Božjem služabniku, škofu Frideriku Baragi, ki si je omenjene evangelijske besede izbral za škofovsko geslo. »Frideriku Baragi smo se doma vsak večer v molitvi priporočali za moje zdravje.« Matija je namreč kot malček uspešno prestal operacijo na srcu. »Na splošno pa me te besede nagovarjajo tudi v tem, da je moje življenje smiselno samo zaradi Jezusa in da je potrebno samo eno. To je, da dam svoje življenje zanj.«

Matijo Goloba je v mašnika posvetil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Matija in Martin - brata duhovnika

Njegov starejši brat Martin je medijsko zelo izpostavljen in prepoznaven, zato ga ljudje pogosto primerjajo z njim. »Velikokrat me zgolj samo povežejo z Martinom, ga pohvalijo, povedo kakšno anekdoto ali šalo, ki so si jo zapomnili v povezavi z njim ali pa povedo, da imajo njegovo knjigo. Zagotovo je on neka vstopna točka za pogovor, da ljudje malo vedo, kam me 'dati', ko me prvič vidijo.« Danes mu take primerjave niso več tuje, pri čemer se zaveda, da je on Matija, Martin pa je druga oseba. »Vsak je unikaten in ga je treba sprejeti takšnega kot je. Upam, da ljudje ne pričakujejo, da sem tak kot Martin, ker bodo sicer razočarani,« se pošali Matija.

Br. Ambrož v vlogi duhovnega pomočnika

Br. Ambrož Brezovšek pa je bil v mašnika posvečen na praznik Srca Jezusovega v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju, doma pa je iz župnije Vojnik, kjer je praznoval novo mašo dober teden dni pozneje. Dodatnega stresa zaradi selitve ne bo občutil, saj od lanske jeseni že deluje v kapucinskem samostanu v Vipavskem križu, zdaj pa bo prevzel vlogo duhovnega pomočnika v tamkajšnji župniji. »Najbolj se veselim srečanja z ljudmi, bodisi prek podeljevanja cerkvenih zakramentov bodisi naključnih srečanj.«

Br. Ambrož Brezovšek v zavetju Vipavskega križa. FOTO: Siniša Kanižaj

Kljub pomanjkljivostim se bo trudil za rast Božjega kraljestva

Pred posvečenjem je za Aleteio odkrito priznal: »Prišel sem do spoznanja, da tega Božjega daru nisem vreden. Po svojih merilih nikoli ne bom pravi za to. Sem pa sprejel, da me Bog kliče in da lahko delujem po njegovi milosti. Bog je moj oče, ki me želi takega, kot sem, in da z vsemi pomanjkljivostmi delam za rast njegovega kraljestva.«

V mašnika ga je posvetil celjski škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin

Od stranske do glavne vloge

Svojevrsten klic v duhovništvo je zaslišal že v mladosti, a se mu je tedaj upiral. V njegovem življenju je bil vseskozi prisoten, a je igral nekakšno stransko vlogo. Primera dobi še večji smisel z dopolnilom, da je brat Ambrož dejansko želel postati filmski igralec in se je za to tudi izobraževal v tujini. A ravno v tistem obdobju je prečistil idejo in spoznal, da bo duhovništvo v njegovem življenju imelo glavno vlogo.