Z njim ob oltarju so bili še upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek, novoimenovani murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, provincial kapucinov br. Primož Kovač, vojniški župnik Anton Perger, stolni župnik Tadej Linasi, številni duhovniki sobratje (iz domovine in tujine) in drugi duhovniki, v asistenci tudi Ambrožev oče, stalni diakon Karli Brezovšek. Župnik Perger in oče Karli sta tudi Ambroža oblekla v duhovniško oblačilo. Litanije vseh svetnikov med obredom posvečenja so peli Ambroževi bratje Urh, Filip in Erik. Na koru so prepevali vojniški cerkveni pevci. Med udeleženci so bili poleg domačih in sorodnikov, prijateljev tudi župljani Vojnika ter verniki stolne župnije in romarji od drugod.

Dramatičnost trenutka

Slavnostni govornik je bil škof Lipovšek, ki tudi izhaja iz Vojnika. Po izrečenih pozdravih, zahvalah in čestitkah navzočim je kot prvo izpostavil dramatičnost trenutka: »Slovesnost našega posvečenja obhajamo v času, ko svet in človeštvo pretresajo grozljivi prizori, posledice vojnih spopadov, krivic in nasilja, ki se iz dneva v dan stopnjuje v krvavem soočenju med svetlobo in temo, med dobrim in zlim, med grehom in krepostjo.« In kdo povzroča to zlo in trpljenje? se je vprašal. To delamo mi ljudje, ki zavračamo luč, ki je prišla na svet, kot je povedal Jezus v pogovoru z Nikodemom.

Sveti ostanek

Svet, v katerem živimo, ljudje, s katerimi se srečujemo, pa se soočamo še z drugim problemom. To je že zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnih poklicev pri nas in tudi drugod po svetu. Vendar so tu, hvala Bogu, vsaj nekatere izjeme.

Z veseljem in s ponosom je škof Lipovšek ob tem poudaril: »Že v Stari zavezi tudi Novi zavezi poznamo tako imenovani sveti ostanek. To so tisti ljudje, ki ostanejo zvesti Gospodovi postavi in njegovemu evangeliju, to so nosilci odrešenje. Na neki način bi lahko tudi vojniško župnijo rekli, da so v njenem večstoletnem obstoju vse od leta 1613 vedno bili ljudje, sveti ostanek - nosilci odrešenja, ki so poskrbeli za duhovno poslanstvo župnije, tudi za duhovne poklice. Ko je v teh letih iz nje izšlo sedemindvajset škofijskih duhovnikov, štirje redovniki in dvajset redovnic. V 20. in 21. stoletju, to se pravi, od leta 1900 dalje je iz vojniške župnije izšlo štirinajst duhovnikov, od katerih je še šest živih, in zanimivo, da je bil med temi duhovniki prvi pater Mansvet Koren, kapucin, doma iz Zadobrove, posvečen leta 1929. In zadnji je tudi kapucin. To si ti, brat Ambrož, posvečen danes, v svetem letu 2025, danes, na slovesni praznik Srca Jezusovega. Veseli smo, da ti Ambrož nadaljuješ dragoceno duhovno izročilo vojniške župnije.«

FOTO: Jože Potrpin 

Božje in človeško delo

Po škofovih besedah se je Cerkev vedno zavedala, da je duhovni poklic Božje in človeško delo. Vedno znova se je skrivnostno uresničevala Jezusova prilika o sejalcu in semenu. »Jezusova prilika s to »različno zemljo«, na katero pade seme božjega klica, misli na naša srca, na naše pripravljenost, da zaslišimo, da sprejmemo in sledimo božjemu klicu. Podobno kot kmet na polju poskrbi za dobro zemljo, da more seme obroditi, tako imamo tudi pri duhovnem poklicu imeniten pripomoček, vabilo in spodbudo, ki pripravlja rodovitno zemljo in ustvarja ugodne pogoje za rast duhovnih poklicev. To je molitev, ki rojeva bogato, živo in dejavno krščansko življenje.« Cerkev pa je vedno v tej smeri pripomogla tudi z različnimi ustanovami Najnovejšo pobudo nam je že leta 2021 podaril pokojni papež Frančišek, ki je skupaj s svojimi sodelavci usmeril Cerkev na pota tako imenovane sinodalne prenove, ki še vedno traja. Ko smo vstopili v Božje kraljestvo kot učenci Jezusa Kristusa namreč nismo gledalci ali brezbrižni opazovalci, ampak smo delavci pri delu za odrešenje. Mnogotere duhovne pobude sinodalnega dogajanja pa nam želi približati tudi sveto ali jubilejno leto.

FOTO: Jože Potrpin 

»Nisi sam!«

Škof Lipovšek je svoj nagovor sklenil z besedami: »Dragi Ambrož! Danes stopaš na pot, da boš ljudem našega časa pomagal odpirati vrata Božje milosti in vstopati v Luč, ki je prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka. Danes se nad teboj kakor nekoč nad Jezusom v nazareški shodnici uresničuje preroška beseda: Duh Gospodov je nad menoj. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da oznanim leto Gospodove milosti. V luči in moči evangelija, ožarjenega s karizmo Svetega Frančiška. Nisi sam! Tu je Gospod Jezus, ki te je poklical. Tu je tvoj starejši brat, Frančišek Asiški, in sveta Marija Angelska, globoko povezana s kapucinskim redom. Tu so tvoji domači, sorodniki in prijatelji. Tu so tvoji redovni bratje in sestre. Vsi, ki smo danes tukaj zbrani in vsi, ki so te in te bodo tudi v bodoče spremljali v molitvi in duhovni bližini. To ti danes obljubljamo. In to je tudi naša čestitka za tvoje posvečenje.«

V uvodu v očenaš je zbrane nagovoril vojniški župnik Perger, ob koncu mašnega slavja provincial br. Kovač. Le-ta se je zahvalil še zlasti vsem molivcem za nove duhovne poklice in dobre, svete duhovnike, saj tokrat doživljamo sad njihove molitve. »Naj bo to tudi spodbuda. Splača se molit,« je še posebej poudaril.