Strahovi pred nesprejetostjo s strani ljudi, pred ponižanjem in osramotitvijo. Ali pa ujetost v idealno podobo, ko slišimo v sebi glas: nisi tak, kot bi moral/-a biti! Torej strah pred nedoseženimi normami, ki si jih sami nezavedno postavljamo; mnogo nekih jarmov, ki si jih sami nalagamo.

Torej nam notranji monologi, ki se vrtijo v nas in nas držijo ujete, jemljejo moči, veselje, hvaležnost. Skratka, nam kradejo življenje.

Pridite k meni

Prav zato je za nas tako dragocen Jezusov stavek: Pridite k meni …

On nas osvobaja grešne, torej zgrešene drže, ko preveč jemljemo na svoje rame, kot da smo mi edini in glavni v življenju. Da bi morali sami vse nositi in vse razrešiti, vse prislužiti in vse odslužiti. Pa je vendar tukaj Gospod, da prepustimo kaj njemu, da kaj preložimo nanj. On nas odrešuje ujetosti v jarem postave (kar ta izra...