Foto: Joži Bukovšek

Vedno bolj sva postajala samo cimra, ki skupaj – na zunaj čisto uspešno – upravljata firmo, ki se ji reče družina.

Naj začnem tam, kjer sva bila samo dobra prijatelja, ki sta se zelo rada videla in preživljala skupen čas.

Najino prijateljstvo se je poglabljalo in spoznavala sva se v dimenzijah, o katerih si nisva niti upala sanjati.

Skoraj vsak dan sva našla možnost in šla v čajnico na najine najljubše sedeže, tam sva ure in ure poslušala drug drugega. Spomnim se, kako sem te z zanimanjem poslušal, ko si mi razlagala svoje izjemne poglede na svet, in svojega samogovora v glavi ob zavedanju, da sem se zaljubil vate.

Bil sem zadet od zaljubljenosti in zmeden od strahu, ki sem ga čutil, saj si nisem želel, da bi s svojimi čutenji pokvaril najin odnos.

Ne bom pozabil tistega decembra, ko sva šla na sprehod kot prijatelja in se vrnila kot par. Tam sva začela najino zgodbo.

Če preskočim nekaj let, poroko in prihod otrok, se najine težave niso začele kar naenkrat. Postopoma sva se začela oddaljevati. Izgubila sva stik. Nehala sva se dotikati drug drugega, nehala sva se gledati v oči, izgubila sva igrivost in začela misliti samo nase, namesto na naju. Najini pogovori so se vrteli le še okoli obveznosti in logistike ter otrok. Začela sva se usmerjati v druge ljudi, namesto v odnos in v naju. Med nama je nastala vrzel, luknja, udrtina. Med nama je nastal prostor. A ne za naju. Za nekoga/nekaj drugega. Vsak izmed naju je odprl svoja vrata ven iz odnosa. S tem, ko je bil moj izhod spletna pornografija, ko sem zamenjal pravo ljubezen z navidezno, je tebi hodil po glavi drug moški. Bila si zaljubljena. Najtežje mi je bilo ob spoznanju, da sva uničila lep zakon, saj sva bila tako zaslepljena, da se nama kaj takega ne more zgoditi.

Spomnim se tiste nedelje, napetosti v najinem domu, kot da se bliža konec sveta. Čutila sva prezir, hlad. Bilo je preveč, da bi lahko nosila to sprenevedanje še naprej. Počutila sva se sama vsak na svojem planetu, izolirana od drugega, nepovezana in zmedena. Čutila sva, kot da naju ne more nič več povezati. Niti najina čudovita otroka.

Celotno pričevanje si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Kako ostati zvest.