Jutri, jutri pa res pokličem zobozdravnico in naju obe s prvorojenko naročim na pregled. Pa osebni dokument morava dati delati. Ne upam odpreti službenega maila, ker vem, da me tam čaka opomnik sodelavke, naj ji nekaj pošljem, ampak res nisem utegnila. Po službi grem takoj po otroke in en dan ni enak drugemu. Edina stalnica v našem življenju je trenutno perilo: nikoli ga ne zmanjka. Pa telovadba, fino bi bilo, da začnem telovaditi. Saj bi vstala bolj zgodaj, ampak že tako hodim prepozno spat. Tudi to moram dodati na svoj seznam opravil: hodi spat bolj zgodaj!

Običajno ves ta tok misli opravim že na jutranji poti od postelje do kopalnice. Če imam srečo, da za menoj ne odcopotajo kakšne majhne nogice, ki že navsezgodaj zahtevajo svoj delež. Ko se mi zdi, da vse misli in skrbi in seznami obveznosti butnejo vame kot popolnoma neobvladljiv morski val (za katerim vedno pride še en in še en …), se včasih spomnim na dva pregovora: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo in: Če je Bog n...