Med kristjani, ki so živeli v dobi industrijske revolucije, je bil tudi angleški pisec, esejist in novinar Gilbert Keith Chesterton, ki bi lahko postal novi svetnik katoliške Cerkve. Kot na svojih spletnih straneh poroča Radio Ognjišče, je prošnjo za njegovo beatifikacijo konec lanskega leta vložil škof Peter Doyle iz Northamptona v Veliki Britaniji. Čeprav so bila napisana pred stotimi leti, so Chestertonova knjižna dela s svojo tematiko še danes izredno aktualna.

Gilbert Keith Chesterton, čigar beatifikacijo je še kot nadškof v Buenos Airesu podpiral tudi papež Frančišek, se je rodil leta 1874 v Londonu in je slovel po veliki ljubezni do sveta in užitkov, ki jih ta nudi, a ne v hedonističnem smislu.

Pisca osemdesetih knjig, dvestotih kratkih zgodb in štiri tisoč esejev so njegovi sodobniki označevali z besedami veselja, ponižnosti in dobrote. Toda bolj kot Chestertonovo intelektualno dediščino njegovi bralci v njem prepoznavajo njegovo krščansko pričevanje. Vero v Boga je sprejel dokaj pozno, pri svojih 48 letih, kar je bilo v Angliji v tistem času precej nenavadno.

Predsednik italijanskega chestertonskega združenja Marco Semarini je o pisatelju za agencijo Rome Reports dejal:»Znan je po besedah, da ima Bog rad preproste ljudi zato, ker jih je sam toliko ustvaril. Chesterton se je rad družil z ljudmi, ker so predstavljali resničnost, in ta resničnost ga je spominjala na Boga. To pa je v njem vzbujalo močan občutek hvaležnosti. Od tega se moramo tudi mi nekaj naučiti, saj je bilo vse njegovo življenje en sam način zahvaljevanja. Mislim, da ne obstaja boljši način življenja kot ta, da izrekamo hvala.«

Semarini je poudaril, da je angleški esejist tudi eden od najljubših piscev papeža Frančiška. Spomnil je, da je tudi pred odhodom na konklave v Rim kot buenosaireški nadškof Bergoglio zaprosil za čas za osebno molitev, v kateri je za posredovanje prosil Chestertona. »Papeža Frančiška je Chesterton že od nekdaj zanimal. Kot nadškof se je v Argentini udeležil celo simpozija na njegovo temo.«

Najbolj znana Chestertonova dela, ki so prevedena tudi v slovenščino, so knjige iz serije Oče Brown.

Vir: Radio Ognjišče po Rome Reports / M. M. Š.

Foto: splet / Wikipedia