Papež Frančišek je petim ženam in dvema možema včeraj priznal junaške kreposti, kar je pogoj za beatifikacijo, saj priznane kreposti pričujejo, da je svetniški kandidat zgledno živel krščanske vrednote vero, ljubezen in upanje. Poleg tega je sveti oče po navedbah iz Vatikana priznal tudi mučeništvo duhovnika, ki je bil v času španske državljanske vojne (1936-1939) umorjen »iz sovraštva do vere«. Priznanje mučeništva pomeni, da pred beatifikacijo svetniškemu kandidatu ni potrebno dokazati čudeža, ki bi se zgodil na njegovo priprošnjo.

Mučeništvo je bilo priznano španskemu duhovniku in arhitektu Pedru Asúi Mendíji, ki je bil rojen leta 1890 in iz sovraštva do vere ubit leta 1936. Življenje tega duhovnika, ki bo v kratkem razglašen za blaženega, je bilo zaznamovano predvsem s ponižnostjo.



Junaške kreposti je papež potrdil dvema duhovnikoma, ki sta živela v prvi polovici 20. stoletja, Italijanu Giuseppeju Girelliju in karmeličanu Zahariji sv. Terezije (Zaharija Salteráin Vizcarra), po rodu Špancu, ki je umrl kot misijonar in vzgojitelj mladih duhovnikov v Indiji.

Sveti oče jejunaške kreposti potrdil še petim ženskam. Tri med njimi so redovne ustanoviteljice: Marcella Mallet iz Kanade, Maria Benedetta Arias iz Argentine in Margherita Presvetega Jezusovega srca (Virginia De Brincat) z Malte. Prvi dve sta živeli v 19. stoletju, tretja pa na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Junaške kreposti so bile priznane še redovnici Serafini (Noemy Cinque) iz Brazilije, ki je živela med leti 1913 in 1988, ter laikinji Elisabetti Sanna, materi petih otrok in frančiškanski tretjerednici, ki se je po tem, ko je ostala vdova, povsem posvetila molitvi in služenju ubogim ter bolnim. Po rodu je bila iz Italije, živela pa je na prehodu iz 18. v 19. stoletje.


Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: news.va