Slovenska matica je izdala zbornik z naslovom Leukhup!. V njem so objavljeni prispevki, v katerih je z različnih zornih kotov prikazan veliki kmečki upor na Slovenskem leta 1515.

Knjiga Leukhup! je nastala na podlagi simpozija, ki je 8. in 9. novembra 2015 potekal v Posavskem muzeju Brežice v sklopu praznovanj petstoletnice velikega kmečkega upora na Slovenskem leta 1515. Simpozij so organizirali Slovenska matica, Zgodo­vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Oddelek za zgodovino Filozofske fakul­tete Univerze v Ljubljani in Posavski muzej Brežice.

Objavljenih je 23 prispevkov. Urednik zbornika Sašo Jerše je uvodno besedo naslovil Et tu labora! Et ora! Kmet in upornik v svetem redu sveta in onkraj njega. Vasko Simoniti piše o položaju, vlogi in pomenu kmeta v zadnjih petsto letih, Boris Hajdinjak pa pod naslovom »Kmetje nimajo nobene pravice do pritožbe« o kmečkem uporu leta 1515 in Posavju. Mojca Horvat je podala dve perspektivi kmečkega uporništva: pritožbe kmetov, zbranih v Slovenskih Konjicah ter gravamino štajerskih deželnih stanov deželnemu knezu in cesarju Maksimilijanu I. leta 1515. Lidija Slana je na primeru kranjskega plemiča Jurija Plemenitega Egkha osvetlila zemljiškega gospoda, njegove interese in taktike njihovega uresničevanja.

Matevž Košir piše o freisinškem škofu Filipu Pfalškem med cesarsko in deželno politiko, vojno z Benetkami in kmečkim uporom leta 1515, Dragica Čeč o dinamikah kmečkega uporništva v obdobju predmoderne in njegovih pomiritev, Neva Makuc o uporu v Furlaniji leta 1511 v luči sočasne historiografije, Tomislav Vignjević o upodobitvah kmetov in meščanov v 16. stoletju (na lesorezih Petrarcovega mojstra iz dela Zdravilo vsake sreče), Ines Vodopivec o upodobitvam kmetov v tiskanem knjižnem okrasju 16. stoletja na primerih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Polona Vidmar o Krucih in Turkih za Karla Jožefa grofa Gaisrucka v dvorcu Jelše, Denis Poniž o tematiki kmečkih uporov v slovenski dramatiki, Bojan Godeša kmečkih puntih in partizanskem gibanju, Vera Kržišnik Bukić o kmečkem uporništvu kot fenomenu komunističnih družb in Cazinski buni leta 1950, Božidar Jezernik o sporočilu spomenika kmečkim uporom na ljubljanskem Gradu, Lev Centrih o kmečkem uporu leta 1515 v zgodovini modernih protisistemskih gibanj, Jernej Kosi pa pod naslovom Mit iz učilnice o kmečkih uporih v slovenskih učbenikih za pouk zgodovine 20. in 21. stoletja. Miha Kozorog pod naslovom Slabe slutnje, podjetniški vzgibi, višji ideali podaja portrete posavskih kmetov ob 500. obletnici velikega kmečkega upora, Primož Krašovec pod naslovom Razred, kultura, kapital pa razmišljanja o Marxovi teoriji razredov in njenem zgodovinskem pomenu.

Štirje avtorji pišejo o kmečkih uporih v postavitvah slovenskih muzejev. Alenka Černelič Krošelj o razstavnem projektu Le vkup 1515–2015, Damir Žerič pod naslovom »Kri bo tekla za svobodo zlato« o razstavi Pokrajinskega muzeja Celje ob 500. obletnici slovenskega kmečkega upora, Damjana Fortunat Černilogar o puntarskem letu v Tolminu ob 300. obletnici velikega tolminskega punta, Vesna Jerbič Perko pa o 500 letih kočevskega puntarstva.