Goriška Mohorjeva družba je poleg Koledarja za leto 2018 izdala še knjigo črtic Saše Martelanca in otroško slikanico Miroslave Leban Medved zobozdravnik.

Koledar Goriške Mohorjeve družbe

Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2018 prinaša vrsto zanimivih prispevkov verske, zgodovinske, družboslovne, poljudno-znanstvene in leposlovne narave ter poročila, ki govore o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem bogatem družbeno-kulturnem delovanju. Koledarski del krasijo fotografije kulturno-zgodovinskih domov od Benečije do Tržaške goriškega fotografa Marka Vogriča, ki jih je posnel v črnobeli analogni tehniki z luknjičarko-camero obscuro.

Ivica Švab piše o 70-letnici slovenske Vincencijeve konference, Helena Jovanovič o podnebnih spremembah, Marija Brecelj o Trstu kot mestu znanosti, Tina Klanjšček o naravnem rezervatu Doberdobsko in Prelosno jezero kot naravnih dragocenostih in zanimivi turistični ponudbi, Danilo Sedmak o psihosocialni problematiki starih, Igor Gregori je naredil pogovor s Stanko Čuk o Skladu Mitja Čuk.

Igor Gabrovec piše o spremembah volilne zakonodaje v Italiji, ki je neugodna za slovensko manjšino, Julijan Čavdek o zadnjih občinskih volitvah v zamejstvu, Dejan Valentinčič o slovenski manjšini na Hrvaškem, Andrej Černic o reformi zadružnih bank, Matjaž Rustja o novih infrastrukturnih in razvojnih možnostih v zamejstvu, Andreja Škvarč o rebuli, kraljici briških in vipavskih vinogradov.

Peter Turk piše o Mušji jami pri Škocjanskih jamah kot o mestu najdbe največjega prazgodovinskega zaklada na ozemlju Slovenije, Miloš Fon o prihodu Langobardov na širše območje Goriške, Ignacij Voje o odkupovanju Furlanov iz turškega ujetništva, Tomaž Simčič o slovenskem katoliškem šolstvu in nacionalnem vprašanju, Renato Podbersič ml. o stoti obletnici konca prve svetovne vojne, Branko Marušič o načrtovalcu Nove Gorice Zdravku Jelinčiču, Ivan Vogrič o 200. obletnici izida Nodierovega romana Janez Žbogar, Ivanka Uršič o korespondenci med Venceslavom Beletom in Franom Ksaverjem Meškom, Bojana Kralj o pesmih Ljudmile Prunk - Utve, Bojana Daneu Don se spominja slovenske šole v Tržiču pri Trstu, Miroslava Leban piše o verzih za pirhe iz Podljubinja, Pavel Vidau o hišnih imenih pri Banih, Branka Sulčič o 160. obletnici južne železnice, Magda Rodman o družinski gasilski tradiciji v Vipavi, Majda Cibic Cergol o 120. obletnici prve ženske revije Slovenka, Ines Škabar o diplomatu dr. Karlu Bonuttiju ob njegovi 90-letnici.

Črtice Saše Martelanca

V zbirki črtic Srečanja za spomin Saša Martelanc z občutljivostjo niza izseke »iz minulega časa«, razkriva usode posameznikov, ki so mu prirasli k srcu in prek osebnih spominov zaživeli v dimenziji čustvene in poetične plemenitosti. V avtorjevi viziji se tako prepleta podoba sveta s fiktivnimi ali resničnimi junaki, ki so skozi literarni navdih našli svoj prostor v dinamični pripovedi. Slikovito paleto človeških likov obdaja svežina in subtilnost jezikovne razgibanosti, posebno živost pa dajejo črticam ilustracije Kristine Martelanc, ki s svojimi abstraktnimi kompozicijami kaže na dojemanje globljih doživetij.

Drago Štoka

Mohorjeva založba iz Celovca in Goriška Mohorjeva sta izdali zbirko zgodb Draga Štoke Po stezicah in brezpotjih. Spremno besedo je napisala Erika Jazbar. V enaintridesetih skicah prehojenih stezic in brezpotij se je Drago Štoka ob svoji osemdesetletnici ustavil ob spominih na številne znane ali manj znane osebnosti slovenske zamejske stvarnosti, ki jih je srečeval na svoji poti in ki so sooblikovale in dograjevale njegovo osebnost. Jubilejni prerez seže od zgodnjih dijaških in študentskih let in doživljanja rodnega Kontovela, študija v goriškem Alojzijevišču, vse do poklicnega in družbeno angažiranega dela med slovensko manjšino v Italiji, od Milj do Trbiža, s katero se je kot pravnik, politik, predsednik ali odbornik manjšinskih ustanov pa tudi kot navdušen planinec stalno soočal. Ta preplet življenjskih in prijateljskih vezi napove že sam naslov prve, uvodne skice V mojih spisih je človek vedno v ospredju, ko avtor pravi, da njegovi spisi »govorijo o svetli strani človeka, govorijo o ljudeh, ki so v meni zapustili sled in me veliko naučili, predvsem živeti v dialogu in spoštovanju človeka.«

Medved zobozdravnik

Tržaško mladinsko pisateljico Miroslavo Leban so mladi bralci že spoznali ob izidu njenega prvenca Mravlja hoče v živalski vrt, ki je izšel pred desetimi leti in v katerem avtorica opisuje dogodivščine stanovalcev živalskega vrta, od afriških velikank do drobnih žuželk. Z novo, prikupno knjigo z zanimivim naslovom Medved zobozdravnik ostaja zvesta ljubljenemu svetu živali, katerih vsakodnevne težave se niti ne veliko razlikujejo od problemov in preglavic, s katerimi se vsak dan spoprijemajo tudi otroci. Glavna oseba zgodb je medved Kratkodlaki, ki kljub svojim okornim šapam zna priskočiti na pomoč tako malim gozdnim živalim, pa tudi volku ali celo tigru, ko se jim po nerodnosti odlomi zob ali je treba omiliti boleči zobobol, pa tudi ko gre za novo protezo, za katero se odloči volk, da bo lahko brez sramu razkazoval svoje bele zobe.

Knjigo je s prijetnimi ilustracijami, s celo paleto zgovornih živalskih podob, popestrila ilustratorka Vesna Benedetič. Izbrala je črkovni font, ki je primeren za olajšanje branja otrokom s težavami zaradi disleksije.