Mohorjev koledar 2022

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2022 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Letos koledar vstopa v 164. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev.

Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858.

Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.

Prispevki v Koledarju so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope 

Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovali slovensko preteklost in sedanjost. Obeležuje pa tudi 170-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe.

Poglejmo avtorje in naslove prispevkov.

Anton Stres, Oblast obstaja zato, da služi državljanom

Jože Maček, Beneška Slovenija in beneški Slovenci

Ignacij Voje, Položaj ženske v srednjeveškem Dubrovniku

Dejan Pacek, Predura laikov

Aleš Maver, Mož, ki je besedo diktator spravil na slab glas (Lucij Kornelij Sula)

France M. Dolinar, Ob 70. obletnici zažiga škofa Antona Vovka v Novem mestu

Renato Podbersič ml, Pohod na Rim – stoletje potem

Milan Jazbec, Z Berlinskega kongresa, z ljubeznijo

Ivan Janez Štuhec, Ledolomilka (25 let gimnazije A. M. Slomška v Mariboru)

Ljudmila Bokal, Odsev krščanstva v narečnih izrazih

Sebastijan Valentan, kulturna dediščina malečniške župnije

Jožef Abram, Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi

Janez Suhadolc, Oživljene krivine (krivljeno pohištvo)

Barbara Gradič Oset, tista rdeče-bela pika, ki kaže pravo pot (planinska markacija)

Tomaž Gorec, Deset idej za izlet po Sloveniji

Marija Srblin, Slovenska ovčja volna v vsakdanjem življenju

Zvonka Zupanič Slavec, Proticepilska gibanja proti otroškim boleznim in nove strategije zdravstva proti njim

Andreja Poljanec, tri, štiri, zdaj – epidemija se začne … naj bo na cilju ljubezen, ki je zmaga čez vse!

Silva Matos, Z lepo besedo do več upanja

Primož Kuret, Muzikolog, duhovnik, svetovljan (dr. Edo Škulj)

Sledi še enajst portretov, predstavljeni so: dunajski škof Jurij Slatkonja(Primož Kuret), Hipolit Novomeški (1667–1722) (Andreja Legan Ravnikar), Anton Martin Slomšek (Stane Granda), Josip Valentin Gruden (Igor Grdina), Anton Korošec (Andrej Rahten), arhitekt Jože Plečnik (Peter Krečič), slikar Matija Jama (Ferdinand Šerbelj), dolgoletni predsednik Mohorjeve družbe dr. Franc Ksaver Cukala (Jože Maček), dr. Lambert Ehrlich (Janez Juhant), Štefan in Janoš Kühar (Lojze Kozar ml.), Rafko Mihael Vodeb (Vinko Škafar).

Svetniki in zavetniki v likovni in ljudski umetnosti

Svetniška ikonografija je eden ključnih sklopov bogate krščanske umetnosti. Fernando in Gioia Lanzi, ki se že vse življenje ukvarjata z upodobitvami svetnikov in zavetnikov, v njuni najobsežnejši knjigi, bogati monografiji Svetniki in zavetniki v likovni in ljudski umetnosti, svetnike bralcu približata skozi strnjene in ilustrativne opise njihovega življenja in delovanja ter na podlagi atributov in ikonografskih motivov, ki jih najpogosteje najdemo na njihovih upodobitvah.

Ideja svetnikov se ne pojavlja samo v krščanski religiji, a prav krščanske upodobitve svetnikov so v svetovni umetnosti najbolj prepoznavne, z njimi pa je bogato povezana tudi umetnostna zapuščina v Sloveniji.

Svetnike zaznamujejo predmeti, znamenja ali posebna drža, ki jih skupaj imenujemo »atributi« in ki jih lahko opazimo ne le v umetniških delih, nastalih za Katoliško cerkev, pač pa tudi v ljudskih stvaritvah in celo v posvetnih delih, kar priča o njihovi vseprisotnosti.

Življenjepisi več kot 150 svetnikov

Knjiga vsebuje informativen uvodni sestavek, nato pa kronološko predstavlja življenjepise več kot 150 svetnikov, med katerimi najdemo najstarejše, kot so starši blažene Device Marije in njen ženin, Jožef iz Nazareta, pa tudi tiste, ki so pomembno zaznamovali 20. stoletje, med njimi Mater Terezijo iz Kalkute.

Knjiga je obogatena z bogatim slikovnim materialom, ki se razteza na več kot 400 ilustracijah in fotografijah, ki prikazujejo upodobitve izbranih svetnikov z vseh koncev sveta.

Knjiga, ki je primerna tako za raziskovalce kot vsakdanjega navdušenca nad svetniki in njihovimi upodobitvami, tako lahko postane celo naš vodič pri potovanjih in ogledih sakralnih objektov.

Bojca Januš: Permakultura na vrtu in v življenju

Kako zasnovati permakulturni vrt, kako se izogniti najpogostejšim napakam, kako vrtnariti ob službi in majhnih otrocih, kako si omisliti vrtiček ali celo kompostnik v bloku sredi mesta, kako poskrbeti za kakovostno in poceni ozimnico, kako pozimi do zelene vitaminske žetve kar na okenski polici.

Knjiga Bojce Januš Permakultura na vrtu in v življenju ponuja preizkušene in učinkovite odgovore na ta in mnoga druga vprašanja.

Hkrati pa nas uči vrtnariti z naravo in ne proti njej, namesto ovir iskati oporo, v svojem domu ustvarjati mir in harmonijo, namesto negotovosti okrog sebe videti obilje in nove priložnosti.

Ker permakultura ni le način vrtnarjenja, ampak predvsem način življenja.

Prva knjiga iz zbirke Moj slovenski permakulturni vrt predstavlja permakulturne osnove. Zmes vsega po malem novincem ponuja okus, kaj permakultura sploh je.

Celo vrsto novih pogledov, idej ter nasvetov za vrt in dom pa bodo v njej našli tudi preizkušeni vrtnarji.

Nasveti in priporočila temeljijo na dolgoletnih izkušnjah in preverjenih virih.

Ker se narave ne da prelisičiti, lahko pa sprejmemo njeno ponujeno roko in začnemo »svet reševati« na domačem dvorišču, v svoji kuhinji.

Po katerih osnovnih načelih permakultura deluje

V prvem delu knjiga odgovori na vprašanja, po katerih osnovnih načelih permakultura deluje in po katerih naravnih principih se zgleduje.

Ob tem našteje tudi najpogostejše mite in zablode pri tovrstnem vrtnarjenju. Postreže z navodili, kako zasnovati permakulturni vrt, visoko gredo ali zgolj balkonsko zasaditev.

Posebna pozornost je namenjena mladim mamam, ki bi si rade uredile svoj vrt, a morajo v prvi vrsti usklajevati službo in skrb za družino.

Permakulturni vrt ponuja veliko izzivov in veselja tudi za otroke, če jih le znamo pritegniti.

Permakultura bolj kot kateri koli pristop podpira tudi urbano vrtnarjenje. V mestu je tako mogoče pridelati med, na balkonih rastejo zelenjava in zelišča, z nekaj znanja in spretnosti pa je celo v strnjenih naseljih in na balkonih stanovanjskih blokov mogoče nemoteče pridelati domač kompost.

Pozimi si lahko vitaminsko obilje kalčkov in mikrozelenjave pripravimo kar na okenski polici.

Kaj pomeni permakultura v načinu bivanja in urejenosti doma

Permakultura je tudi eden izmed najboljših načinov, kako priti do zdrave in vitke postave. Knjiga ponuja sedemdnevno zasnovo hujšanja in nakaže pot za dolgoročno ohranjanje želene teže.

V zadnjem delu izvemo, kaj pomeni permakultura v načinu bivanja in urejenosti doma. Pri tem črpa iz japonske filozofije spoštovanja preteklosti in zgodovine uporabljenih predmetov.

Opozori na ustvarjalne možnosti recikliranja in obnavljanja starega pohištva. Permakultura kot način življenja najde vzornike na najbolj nenavadnih mestih zgodovine.

Tako nas avtorica na koncu povabi, naj gledamo tja in v tisto, kar je lepo. Ker je dojemanje našega sveta in doživljanje vsakdanjega zadovoljstva v največji meri odvisno od nas samih.

Tomaž Klinar: Banatski cvet

V zbirki Slovenske večernice je založba izdala roman Tomaža Klinarja Banatski cvet.

Kjer ljubezen pokliče, človek sledi. Ganljiva življenjska in ljubezenska pripoved o Janezu, slovenskem naborniku v okolici čudovitega Banata, in Beti, češki izseljenki, ki je tam odraščala s svojo družino.

Kljub različnemu izhodišču in geografski razdalji, ki je bila tedaj bistveno težje premostljiva, njuna ljubezen premaga vse ovire in vodi do globokega in mestoma navihanega odnosa.

Tomaž Klinar tako nadaljuje navdihujočo tradicijo Slovenskih večernic.

Jutranje meglice se dvigajo nad Banatom, kot da bi se svet v zaspani idili pravljično pripravljal na usodno srečanje med Janezom in Beti. Njuni usodi se že s prvim pogledom usodno prepleteta.

Čeprav njuni srci in duši izpričujeta iskreno željo po ljubezni, družini in poroki, so odnosu nenaklonjeni domači. Da jih bosta prepričala v iskrene namene, bosta v imenu ljubezni morala premagati ekonomske, družbene in geografske razdalje.

Knjiga poleg napete pripovedi prinaša tudi zgodovinski in geografski vpogled v okoliščine tistega časa ter dogajalnega prostora, prav tako pa avtentičnost tudi sicer biografske zgodbe potrjujejo številne v romanu opisane intimne okoliščine, zapisi dveh Betinih domačih receptov in izvirna fotografija zaljubljencev na opremi knjige.

Slikanica o blaženem Antonu Martinu Slomšku

Leta 1800 se je na Slomu blizu Ponikve na Štajerskem rodil deček, ki je kot pastirček, učitelj, pesnik, pisatelj in škof postal prvi Slovenec, ki ga je papež razglasil za blaženega.

V Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe za leto 2022, ko bo dopolnjenih 160 let od smrti blaženega Antona Martina Slomška, je vključena slikanica za otroke, posvečena prvemu slovenskemu blaženemu, velikemu Slovencu in domoljubu, tudi pobudniku in soustanovitelju prve in najstarejše slovenske založbe Mohorjeve družbe.

Slikanica Mojiceje Bonte Pastirček s Sloma je zgodba o Antonu Martinu Slomšku, velikem Slovencu, domoljubu in sošolcu ter prijatelju Franceta Prešerna, ki je iskreno in ponosno ljubil slovenski jezik ter preprostega slovenskega človeka.

Tenkočutno in v kratkem strnjenem besedilu

Mojiceja Bonte je v zgodbo za najmlajše zajela življenjsko pot prvorojenca Tončeta s Sloma pri Ponikvi, ki je »ljubeče /…/ skrbel za domače živali in se z zavzetostjo loteval dela na polju. Napeto je poslušal duhovnikove besede in si skušal čim več zapomniti.«

Pisateljica otrokom predstavi Antona Martina Slomška tenkočutno in v kratkem strnjenem besedilu, kot je blizu doživljanju najmlajših, ter se skuša ogibati zapletenim mehanizmom razmišljanja odraslih.

Slomška spoznavamo skozi njegov odnos do dela, znanja in učenja, Cerkve in Boga ter do živali in ljudi.

V kratkem besedilu spretno oriše njegove talente, skozi dialog s sošolcem Francetom Prešernom pa tudi Slomškovo službovanje ter razvoj njegove misli in dela za slovenski narod.

Pripoved pa občuteno in s številnimi podrobnostmi iz resničnega življenja dopolnjujejo umetelne ilustracije Polone Kosec, ki z nekaterimi nepričakovanimi perspektivami, igro svetlobe in dodelanimi podrobnostmi v zgodbo vnašajo doživeto vzdušje časa in bogato nagovarjajo naše čute.

Pisateljica je na zadnjih straneh pripravila tudi podrobnejše besedilo, kratek in pregleden Slomškov življenjepis ter vprašanja z dejstvi za pogovor z otroki.

Detajl ilustracije iz slikanice Mojiceje Bonte Pastirček s Sloma z zgodbo o Antonu Martinu Slomšku.