Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o Pavlovi poti v Makedonijo. Kateheza je imela naslov 'Pridi v Makedonijo in nam pomagaj (Apd 16,9). Krščanska vera prispe v Evropo'.

Foto: Vatican Media

Izhodišče kateheze je bil naslednji odlomek iz Apostolskih del: »Neko noč pa je Pavel videl prikazen. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: 'Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!' In ko se mu je to prikazalo, smo takoj začeli iskati priložnost, da bi odšli v Makedonijo. Doumeli smo, da nas Bog kliče, naj tja ponesemo veselo oznanilo« (Apd 16,9-10).

Protagonist je Sveti Duh

»Ko beremo Apostolska dela, vidimo, kako je Sveti Duh protagonist poslanstva Cerkve: On je ta, ki vodi hojo evangelizatorjev, s tem ko jim kaže pot, ki ji naj sledijo,« je papež Frančišek začel današnjo katehezo in dodal, da so ljudje Severne Makedonije ponosni, da jim je Pavel prišel oznanit Jezusa Kristusa. Apostol se brez obotavljanja odpravi v Makedonijo.

Njegovo bivanje zaznamujejo trije dogodki, o katerih je spregovoril papež: evangelizacija ter krst Lidije in njene družine; Pavla skupaj s Silo primejo in spreobrnjenje in krst njunega ječarja in njegove družine. In o teh treh dogodkih je papež spregovoril v nadaljevanju kateheze.

Procesa inkulturacije se je začel v Makedoniji

Moč evangelija je usmerjena predvsem na ženske, še posebej na Lidijo, trgovko s škrlatnimi oblačili v mestu Tiatira, ki je verovala v Boga in ki ji Gospod odpre srce, da »je prisluhnila Pavlovim besedam« (Apd 16,14). »Lidija namreč sprejme Kristusa, ko skupaj s svojo družino prejme krst in sprejme tiste, ki so Kristusovi, ko v svoji hiši gosti Pavla in Silo. Tukaj imamo pričevanje o poglobitvi krščanstva v Evropi: začetek procesa inkulturacije, ki traja še danes. Začel se je v Makedoniji,« je poudaril Frančišek.

Pavel in Sila v ječi

Po doživeti toplini na Lidijinem domu, se Pavel in Sila soočita z hladom ječe. Od tolažbe, ki prihaja iz spreobrnjenja Lidije in njene družine, preideta na zapuščenost ječe, kamor sta vržena, ker sta v Jezusovem imenu osvobodila sužnjo, ki »je imela duha jasnovidnosti« in »je z vedeževanjem prinašala precéj zaslužka svojim gospodarjem« (Apd 16,16). Papež je dodal, da se to dogaja tudi zdaj: »Tudi zdaj, dragi bratje in sestre, ljudje za to plačujejo. Spomnim se, da je v moji škofiji, v zelo velikem parku, bilo več kot šestdeset mizic, kjer so sedeli vedeževalci in brali z roke in ljudje so v to verjeli. In plačevali.« Gospodarji te sužnje torej primejo Pavla in Silo ter ju odpeljejo pred mestne uradnike in ju obtožijo, da vznemirjata mesto.

Čudežna osvoboditev

V ječi se zgodi nekaj presenetljivega. Sta sredi osame, a namesto da bi se pritoževala, Pavel in Sila pojeta hvalnice Bogu in to sprosti moč, ki ju osvobodi: med molitvijo nastane silen potres, da se ječa v temelju zamaje, odprejo se vrata in vsem jetnikom odpadejo verige (glej Apd 16,25-26). Kakor molitev na binkošti tako tudi molitev v ječi povzroči čudežne učinke.

Ječar se spreobrne

Ječar, ki je mislil, da so mu jetniki pobegnili, se hoče ubiti. A Pavel mu zakliče: »Vsi smo še tukaj!« In ko je ječar videl čudež, vpraša: »Kaj naj storim, da se rešim?« Odgovor je: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« (glej Apd 16,27-31). Na tej točki pride do spremembe: sredi noči ječar skupaj s svojo družino posluša Gospodovo besedo, apostola sprejme v svojo hišo, jima izpere rane ter skupaj s svojo družino prejme krst. Zatem ju je »peljal na svoj dom in ju povabil k mizi; in veselje je navdalo njega in vso njegovo hišo, ker so našli vero v Boga« (Apd 16, 34). To je trenutek tolažbe, je pripomnil papež: »Sredi noči tega neznanega ječarja, Kristusova luč sveti in premaga temo. Verige srca odpadejo in v njem in v njegovih bližnjih se pojavi veselje, ki ga še nikoli niso doživeli. Tako Sveti Duh opravlja poslanstvo: od začetka, od binkošti naprej je On protagonist poslanstva. Vodi nas naprej, želi nas zveste poklicanosti, h kateri nas Duh spodbuja, da bi prinašali evangelij.«

Prosimo Svetega Duha za odprto srce

Papež Frančišek je katehezo sklenil s povabilom k molitvi: »Tudi mi danes prosimo Svetega Duha za odprto srce, občutljivo za Boga in gostoljubno za brate in sestre, kakor je to bilo Lidijino srce, ter za drzno vero, kakor je Pavlova in Silova, in tudi za odprtost srca, kakor je to bilo ječarjevo, ki se je pustil dotakniti Svetemu Duhu.«

Papež pozval je k prizadevanju za dialog in spravo v Iraku

Ob koncu splošne avdience je papež Frančišek spregovoril o razmerah v Iraku. Pozval je k prizadevanju za dialog in spravo.

»Dragi bratje in sestre,« je dejal sveti oče, »moja misel gre k ljubljenemu Iraku, kjer so protesti v zadnjem mesecu povzročili številne mrtve in ranjene. Medtem ko izražam svoje sožalje za žrtve in bližino njihovim svojcem in ranjenim, pozivam oblasti, naj prisluhnejo kriku prebivalstva, ki prosi za dostojno in mirno življenje. Pozivam vse Iračane, naj s podporo mednarodne skupnosti stopijo na pot dialoga in sprave ter iščejo pravične rešitve za izzive in probleme v državi. Molim, da bi ta mučeni narod lahko našel mir in stabilnost po mnogih letih vojne in nasilja, ko je zelo trpel.«

Vir: Vatican News