Razmislek o temi (Mt 20,1-16)

Tisti, ki beremo in poslušamo današnji evangelij, smo skoraj gotovo med onimi, ki v vinogradu delajo, če že ne od jutra, pa vsaj od dopoldneva. To se nam včasih tudi pozna, saj smo utrujeni, lahko celo nergamo in se pritožujemo. Skoraj tako, kot se dogaja v družinah, ko ob opominu: »Odnesi, prosim, smeti,« mama zasliši: »Zakaj vedno jaz?! Vedno jaz, brata/sestre pa ne vidiš!« Današnji evangelij nam je torej lahko v tolažbo: nerganje, godrnjanje in pritoževanje, vse je toliko staro, kolikor je stara človekova govorica. Kaj želimo s tem povedati? Tisti, ki je resnično iskren do sebe, si bo sam odgovoril. Velikokrat se godrnjanje in pritoževanje pojavita takrat, ko pričakujem, da bo drugi govoril ali naredil tako, kot se meni zdi prav. Še več, včasih pričakujem, da bo drugi prebral moje misli in se nanje pozitivno odzval. Seveda pri tem pozabim, da je življenje v mojem svetu s prtljago iz moje preteklosti (tradicija, vzgoja, izkušnje) zelo drugačno od prtljage mojega sogovornika. Torej: če ljudje smemo »s svojim ravnati, kot hočemo«, bomo pošteni in bomo isto omogočili drugemu. Konec koncev v molitvi ponavljamo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo …«

Predlogi za pesmi

Darujem ti, Sem jaz – gradim prijateljstvo, Ljubim Jezusa

Vprašanja za pogovor v družini

Godrnjanje je pri nas slišati največkrat takrat, ko … Pritožujem se, če … Ko godrnjam, želim slišati … Ko se pritožujem, želim slišati …

Vzemi, kar je tvojega, in pojdi!

Dejavnost

Poglejmo, ali imamo v domači knjižnici knjigo o lepem vedenju. Najdimo tisti del, ki opisuje lepo govorjenje, in ga skupaj preberimo ter se o prebranem pogovorimo. Če knjige nimamo, sestavimo sami nekaj pravil, ki veljajo v naši družini.