Tudi letos se bo roško romanje začelo že večer pred spominsko slovesnostjo, torej v petek, 2. junija, ko pobuda Bednje v Rogu vabi k (že devetemu) molitvenemu bdenju v kapeli Božjega usmiljenja ob breznu pod Krenom. Ob 20. uri bo tam maša, ki ji bo sledil krajši uvod v molitev. Od petkove 22. večerne ure do sobotne 5. jutranje ure bo češčenje Najsvetejšega ob branju imen pobitih iz knjig Farne spominske plošče. To je seznam tistih imen (14.901), ki je bil nedavno posredovan tudi državnemu zboru oz. njegovi komisiji za peticije z apelom, da država zanje (in tudi druge morda še neznane žrtve revolucije) uredi vpis v matične knjige: mnogi med žrtvami komunizma so namreč še vedno brez vpisane smrti in tako na nek način za slovensko državo neosebe …

Ker so roške noči še vedno precej hladne, prireditelji bdenja svetujejo, naj udeleženci s seboj prinesejo potrebno opremo (topla oblačila, čaj, spalna vreča, podlaga za sedenje …) K molitvi prireditelji vabijo tudi župnije.

Molitveno bdenje v Rogu. FOTO: FB/zajem zaslona

V soboto, 3. junija, pa bo ob morišču in grobišču pod Krenom, na prostoru pred kapelo Božjega usmiljenja 34. obletna maša za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Maša bo ob 11. uri, pred njo bo kot običajno molitev rožnega venca.

Resno vprašanje našega časa je, kako iz teže Roga zajeti nekaj navdihujočega in svetlega. (dr. Matija Ogrin)

Organizacijo letošnje slovesnosti je v celoti prevzela Nova Slovenska zaveza (prejšnja leta je največji del priprav prevzemala kočevska župnija). O slovesnosti smo se nedavno za Družino pogovarjali z predsednikom dr. Matijem Ogrinom. Kaj bo torej letos zaznamovalo program slovesnosti in kakšen je njen pomen za celotno nacionalno občestvo?

Dr. Ogrin je pojasnil: »Letos bo v Rogu maševal novomeški škof Andrej Saje , ki je doktor cerkvenega prava in zato govori nenavadno jasno. To nas veseli! Pravniki znajo podrobno ločiti med pravico in krivico, četudi so teologi. Govor po maši bo imel Andrej Fink, sin nekdanjega domobranca Božidarja Finka; morda bo ob misli na pokojnega očeta podal svoj pogled na to, kako pobitim vrniti dobro ime, kako jih sprejeti v slovensko občestvo. Resno vprašanje našega časa je, kako iz teže Roga zajeti nekaj navdihujočega in svetlega. Da, to obstaja. Res se spominjamo njihove smrti; toda pri tem mislimo na svoje in naše življenje.«