Vzgojiteljica je vrtčevske otroke povedla na ogled krajevne cerkve. Ob tem obisku jih je vprašala: Ali veste, kdo so svetniki? Eden izmed otrok je ob ogledu vitražev odgovoril: »Svetniki so tisti ljudje, skozi katere sije sonce!«

Damjan Beton je ob koncu pozdravnih besed vsem udeležencem slovesnega bogoslužja zaželel: »Naj nas ta otroška modrost in obhajanje današnjega praznika navdihujeta, da bomo radi prihajali v našo cerkev in postajali vse bolj podobni svetnikom!«

Te besede ob 50. obletnici posvetitve cerkve na Kokrici so nagnile tudi voditelja somaševanja, da je najprej v govoru med mašo spregovoril o pomenu posvetitve cerkve – maziljenja na dvanajstih mestih – nato o zares krščanskem življenju župljanov. Predvsem izpolnjevanju prve Božje zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem. Pa tudi druge zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, kot sam sebe. Prebivalce župnije Kokrica, ustanovljene leta 1971, ko je ljubljanski nadškof metropolit dr. Jožef Pogačnik prepoznal upravičenost prošnje predoseljskih župljanov in župnika Ladislava Kovačiča po ustanovitvi samostojne župnije, je povabil, naj živijo polno in odgovorno krščansko življenje najprej sami, nato v družini, v župnijskem občestvu in drugje.

Da si za to resnično prizadevajo, visoko cenijo zlati jubilej posvetitve svoje cerkve, so zares živa in dejavna župnija, je potrdila 20. številka župnijskega lista z naslovom Župnija svetega Lovrenca, tridnevna duhovna priprava na jubilej in glavno slovesnost ob njem, ko so se župljani množično udeležili slovesne nedeljske maše.

FOTO: Jože Potrpin

Zahvali in povabilu nadškofa Zoreta se je ob koncu maše pridružil domači župnik Jožef Klun, ki je kar žarel od sreče, v imenu župljanov Kokrice pa tajnica ŽPS Kokrica Ana Peklenik. V župniji vsestransko dejavna župljanka Justina Gašperlin je iz nadškofovih rok prejela priznanje za svoje dolgoletno delovanje v ŽPS, domači Karitas, pri skrbi za cerkev in župnišče ter drugje.

Kako je župnija Kokrica živo cerkveno občestvo, je potrdilo zelo lepo petje domačega cerkvenega pevskega zbora. Maši je sledila pogostitev za vse udeležence z Arvajevimi dobrotami ter pecivom domačih gospodinj. Pri njej se je veselo in hvaležno razpoloženje razširilo v prijateljsko srečanje in pogovor župljanov, kateremu so se pridružili tudi nadškof Zore in duhovniki.

Nikomur se ni mudilo domov, saj tako pomembne slovesnosti ne smeš zamuditi v cerkvi in tudi zunaj nje v smislu povabila nadškofa Zoreta: da moramo kristjani tudi zunaj cerkve pokazati svojo vero v Jezusa pa tudi vesel obraz, potrditi, da živi Jezus v nas in mi z Njim. Da smo srečni ljudje.