Globalna slika

Študijo je pri priznani agenciji Gallup naročila Britanska in tuja svetopisemska družba v sodelovanju z mednarodnim združenjem svetopisemskih družb (United Bible Societies). Leta 2023 so anketirali 91.000 ljudi iz 85 držav, ki predstavljajo 3,8 milijarde svetovnega prebivalstva. Postavljali so jim vprašanja o vernosti, obiskovanju bogoslužij ter poznavanju in uporabi (branju, poslušanju …) Svetega pisma.

Po pridobljenih rezultatih so svet razdelili na sedem območij glede na različne kontekste ali okolja, v katera prihaja Sveto pismo. Na eni strani so območja, kjer je krščanstvo v manjšini in širjenje Svetega pisma omejujejo ekonomske in politične prepreke (večinsko muslimanske države), ali pa ima malo odmeva v versko raznolikem okolju (Južna in Vzhodna Azija). Območji z močno krščansko večino in visokim zanimanjem za Sveto pismo sta Podsaharska Afrika in Latinska Amerika (kjer sicer počasi napreduje sekularizacija), na vzhodu Evrope je krščanstvo še večinsko, a doživlja upad, Zahodna Evropa, Severna Amerika in Avstralija pa sestavljajo globoko sekularizirano območje z relativno nizkim zanimanjem za Sveto pismo.

Sedem misijonskih kontekstov po raziskavi Patmos. FOTO: Rok Blažič

Raziskava je pokazala, da je religija za večino še vedno pomemben del vsakdanjega življenja. Tudi na sekulariziranem Zahodu večina ljudi veruje v Boga ali neko »višjo silo«. Pogostost uporabe (branje, poslušanje ali gledanje) Svetega pisma se med kristjani zelo razlikuje, kar tri četrtine pa si jih želi izvedeti več o njem. Tudi med nekristjani najdemo presenetljiv interes za Sveto pismo: 11 % jih kaže zanimanje, v sekulariziranih zahodnih državah je takšnih 28 % (med mladimi pa celo 39 %).

Slovenija je tudi takrat, ko se izreka za krščansko, še vedno zelo sekularna. (Matjaž Črnivec)

Slovenija: razkorak med opredelitvijo, vero in prakso

Še posebej so zanimivi podatki za Slovenijo, saj kažejo v kakšnem okolju delujemo. Tri petine Slovencev verujejo v obstoj Boga ali »višje sile« (gotovo 35 %, verjetno 26 %), vera pa je pomemben del vsakdanjega življenja le za dobro četrtino vprašanih in le za 35 % kristjanov. Med ljudmi, ki so se opredelili za kristjane, kar četrtina ne verjame ali ni prepričana v obstoj Boga, 8 % je takšnih celo med tistimi, ki vsaj enkrat na mesec obiščejo bogoslužje. Črnivec iz tega izpeljuje, da »je Slovenija tudi takrat, ko se izreka za krščansko, še vedno zelo sekularna«. Po njegovem mnenju je raziskava jasno pokazala na pojav t. i. »kulturnega krščanstva«: del prebivalstva, ki se identificirajo kot kristjani, a od tega odstopajo po drugih kazalcih (vera v Boga, obiskovanje bogoslužij, branje Svetega pisma).

Po drugi strani je med ljudmi, ki nikoli ne obiščejo cerkve, 15 % takšnih, ki so zagotovo prepričani v obstoj Boga ali »višje sile«. Kot so zapisali pri Svetopisemski družbi, »je v cerkvi precej negotovosti in nevere, obstaja pa vera izven cerkva«. Zanimiv podatek je tudi, da je med mladimi manj ateizma (12 % starih med 18-34 let v primerjavi z 19 % starejših od 54 let), in višja stopnja rednega obiskovanja bogoslužij (30 % v skupini 18-34 let v primerjavi z 12 % med starejšimi od 54 let, slovensko povprečje je 21 %). Takšen porast vernosti in verske prakse med mladimi so po besedah Črnivca zaznali tudi v nekaterih močno sekulariziranih zahodnih državah, kot sta Velika Britanija in Francija.

Čeprav večina Slovencev še vedno posega po knjigi, je prisotno tudi poslušanje ali gledanje posnetkov s svetopisemskimi odlomki. FOTO: Pixabay

Med vzhodom in zahodom

Velike razlike opazimo tudi med slovenskimi regijami. Za kristjane se tako opredeljujeta več kot dve petini prebivalcev Savinjske regije, a le tretjina Obalno-kraške regije. Nad slovenskim povprečjem so severovzhodni deli Slovenije (pridružuje se jim še Primorsko-notranjska regija), pod povprečjem pa so jugovzhodna, osrednja in zahodna Slovenija.

Slovenija je v raziskavi uvrščena med države sekulariziranega Zahoda, a je po podatkih ravno na meji s skupino držav vzhodno od nas, kjer ima vernost še vedno večjo vlogo. Kot je dejal Črnivec, to nakazuje na »vlogo, ki bi jo Slovenija lahko igrala v Božjem previdnostnem načrtu, da mogoče znamo biti posrednik med Zahodom in Vzhodom«. Izpostavil je tudi dejstvo, da v naši soseščini stopnja vernosti najvišja v državah, ki so preživele najtrši komunizem (Romunija, Albanija, Poljska, Rusija …), medtem ko so najnižje stopnje izmerili v visoko razvitih državah Zahodne Evrope in Skandinavije.

41 % Slovencev bi želelo izvedeti več o Svetem pismu. (Raziskava Patmos)

Sveto pismo med Slovenci

43 % vseh Slovencev nima Svetega pisma doma, presenetljivo pa je, da je ta delež dokaj visok tudi med ljudmi, ki se opredeljujejo za kristjane (28 %), in med občasnimi obiskovalci bogoslužij (34 %). 41 % Slovencev bi želelo izvedeti več o Svetem pismu, med nereligioznimi je takšnih 18 %, med kristjani pa 53 %. Za 24 % Slovencev je Sveto pismo osebno pomembno, pri mlajših je ta odstotek zopet nekoliko višji (27 %).

Polovica vprašanih nikoli ne uporablja (bere, posluša ali gleda) Svetega pisma, med tistimi, ki se opredeljujejo za kristjane, je takšnih približno tretjina, 6 % pa jih je celo med rednimi obiskovalci bogoslužij (čeprav se pri njih bere odlomke iz Svetega pisma). Vsaj enkrat na mesec uporablja Sveto pismo petina Slovencev oz. četrtina kristjanov, med tistimi, ki so pri maši vsaj enkrat na mesec, pa je ta delež 72 %.

Po Svetem pismu dnevno posega 6 % Slovencev. FOTO: Tatjana Splichal

Kot je dejal Črnivec, »vidimo, da precej religioznih ljudi, še posebej tistih, ki ne hodijo redno v cerkev, ne uporablja Svetega pisma, in da precej tudi ni zainteresiranih, da bi o Svetem pismu izvedeli več«. Med razlogi, da jih Sveto pismo ne zanima, navajajo nerelevantnost, občutek, da ne bi izvedeli nič novega, in pomanjkanje časa. Črnivec je izpostavil še ugotovitev, da v sekularizirani Zahodni Evropi kristjani pogosteje posegajo po Svetem pismu kot v bolj z vero prežetih državah na vzhodu: »Mogoče zato, da sami krepijo svojo vero ali da jo posredujejo naprej. Morda pa to kaže tudi na prehod od tradicionalne k bolj osebni veri.«

Četrtina Slovencev se zateka k Svetemu pismu v trenutkih krize. (Raziskava Patmos)

Iskanje praktične življenjske modrosti

Med besedami, s katerimi bi ljudje opisali Sveto pismo, je najpogostejša modrost (15 %), 12 % ga vidi predvsem kot zgodovinski vir, med pogostejšimi opisi pa so še zastarelo, knjiga pravil, tolažilno, protislovno in kompleksno. 22 % Slovencev je odgovorilo, da ima Sveto pismo velik vpliv na pomembnejše življenjske odločitve, 25 % pa se k njemu zateka v trenutkih krize. Črnivec iz teh podatkov opaža, da ljudje iščejo v Svetem pismu predvsem praktično življenjsko modrost in tolažbo. Poseganje po Svetem pismu v posebnih življenjskih okoliščinah poskušajo pri Svetopisemski družbi spodbujati s programi, kot je Zdravilna beseda.

Kot je dejal Črnivec, smo z raziskavo dobili pomembne iztočnice za nadaljnje delo krščanskih cerkva in organizacij v Sloveniji. S tem namenom bodo v juniju organizirali še srečanje krščanskih voditeljev in delavcev, ki jim bodo še podrobneje predstavili podatke raziskave in skupaj z njimi razmišljali, kaj to pomeni konkretno za njihovo pastoralno in misijonsko delovanje.