254 tisoč ljudi v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, so podatki Statističnega urada RS (SURS). Najbolj so revščini izpostavljeni brezposelni, je povedal državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. 

Za zagotavljanje dostojnega življenja prebivalcev Slovenije je država v preteklem letu namenila precej sredstev, s katerimi so ublažili negativne učinke epidemije covida-19.

Kako kakovostno je naše življenje?

»Revščina v ožjem pomenu besede pomeni materialno prikrajšanost, v širšem pomenu pa govorimo o kakovosti življenja,« je povedal Uršič, ki je bil pred nastopom funkcije državnega sekretarja direktor Slovenske karitas in tako dobro pozna tudi razmere na terenu. 

»Revščina učinkuje na zdravje, izobrazbo, zaposlitev in stanovanjsko situacijo. Ljudje doživljajo revščino kot prikrajšanost in pomanjkanje na najrazličnejših področjih, tako pri izkušnjah, priložnostih, storitvah in okoljih, ki jih imajo drugi ljudje za običajne.« 

Med vzroki za revščino je izpostavil dolgotrajno brezposelnost, nizko raven izobrazbe, zelo nizko delovno intenzivnost gospodinjstev z več otroki ali enostarševske družine. 

»Sprožilci revščine so lahko tudi dolgotrajna bolezen ali druga stanja, zaradi katerih posameznik ne more delati s polnim delovnim časom ali opravljati dobro plačanih zaposlitev, vključno z različnimi vrstami oviranosti, duševnimi boleznimi ali težavami z odvisnostjo.«

V nekaterih delih Slovenije so ljudje revnejši

Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga mora imeti enočlansko gospodinjstvo, da ni revno, je po izračunih SURS-a 8.864 evrov. Pred kratkim smo izvedeli, da je najbogatejša občina v Sloveniji Trzin, kjer je bil leta 2019 povprečni neto letni dohodek prebivalcev dobrih 13 tisoč evrov, v najrevnejši slovenski občini Kuzmi pa le 5.936 evrov na leto. 

Čeprav gre za povprečne statistične podatke, je državni sekretar Uršič potrdil, da lahko rečemo, da so ljudje v nekaterih delih Slovenije revnejši. To se kaže tudi v številu prejemnikov denarne socialne pomoči, ki jih je relativno največ v Pomurski, Podravski, Zasavski, Savinjski, Posavski regiji in regiji Jugovzhodna Slovenija. 

Cveto Uršič, državni sekretar na MDDSZ. FOTO: Arhiv MDDS. 

Med epidemijo so pomagali ohraniti do 300 tisoč delovnih mest

Epidemija novega koronavirusa je zaradi nenadnega zaprtja javnega življenja sredi marca 2020 močno povečala število brezposelnih, ki pa je zaradi ciljnih ukrepov, ki jih je uvedlo MDDSZ, do julija 2021 spet padlo. 

»Odprta brezposelnost ima takoj za posledico revščino. Z našimi ukrepi je bilo ohranjenih do 300 tisoč delovnih mest: s subvencioniranjem krajšega delovnega časa, čakanja na delo, z različnimi ukrepi in solidarnostnimi dodatki smo za premostitev težav, povezanih z epidemijo, izrazito pomagali najbolj ranljivim skupinam: prejemniki denarnih socialnih pomoči, brezposelni, invalidi, prejemniki nizkih pokojnin, velike družine so dobile solidarnostni dodatek,« je povedal Uršič. 

»Mislim, da bi bilo brez vseh teh ukrepov bistveno huje. Bilo je tudi veliko ukrepov, s katerimi smo preprečevali okužbe, saj je tudi zdravstveno stanje pomemben dejavnik dostojnega življenja.«

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (34/2021).