Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolka (ali drugo sveže oz. suho sadje brez dodanega sladkorja). Letošnja osrednja tema tradicionalnega zajtrka je zajtrk kot celota. Če bi v trgovini kupili kilogram kruha, masla, medu, jabolk ter liter mleka, bi za ta živila odšteli dobrih 25 evrov.

Za kilogram kruha 3,3 evra

Za kilogram (belega, polbelega ali črnega) kruha smo lani v povprečju plačali 3,30 evra, septembra letos pa je bil kilogram kruha za 1,3 odstotka cenejši kot pred letom dni. »V prejšnjem letu je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 112 kilogramov žit, stopnja samooskrbe pri žitih je znašala 80 odstotkov,« ugotavlja SURS.

FOTO: A. G.

Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane.

Lani izdelali skoraj 2500 ton masla

Za kilogram masla smo lani v povprečju odšteli 10,1 evra. Septembra letos je bil ta mlečni izdelek za 0,4 odstotka dražji kot pred enim letom. Lani smo v Sloveniji izdelali 2456 ton masla in mlečnih namazov. Izvozili smo jih 269 ton, uvozili pa 3288 ton.

FOTO: A. G.

Kilogram medu za vsakega Slovenca

Podatki SURS-a kažejo, da je bil lani na prebivalca Slovenije za prehrano na voljo v povprečju kilogram medu. Povprečna cena za kilogram cvetličnega medu je znašala 9,42 evra. Iz skupine džemi, marmelade in med so bili septembra letos v primerjavi z istim mesecem lani dražji za 0,1 odstotka.

FOTO: A. G.

Projekt 'Tradicionalni slovenski zajtrk' od leta 2011 izvajajo v vrtcih, šolah in nekaterih drugih javnih zavodih v Sloveniji. Lani so tak zajtrk postregli več kot 280.000 otrokom v vrtcih in šolah.

Mleko dražje za skoraj pet odstotkov 

Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je lani znašala 1,16 evra. Septembra letos je bil liter svežega polnomastnega mleka za 4,8 odstotka dražji kot pred letom dni. Izvozili smo 297.000 ton mleka, uvozili pa smo ga šestkrat manj, skoraj 47.000 ton.

FOTO: A. G. 

Pri sadju le 16-odstotno samooskrbni

Kilogram jabolk je lani v povprečju stal 1,45 evra. V intenzivnih sadovnjakih smo jih pridelali 30.600 ton, v ekstenzivnih pa 3400 ton. Če bi to količino razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak dobil 16 kilogramov. Stopnja samooskrbe s sadjem je znašala 16 odstotkov. Na prebivalca je bilo za prehrano na voljo v povprečju 132 kilogramov sadja.

FOTO: A. G.