Jana Klavs je zaposlena v UKC Ljubljana. Po zaključenem študiju na Fakulteti za zdravstvo je nadaljevala študij na Filozofski fakulteti, kjer je dobila andragoška znanja o izobraževanju odraslih. Trenutno ima vlogo nacionalnega koordinatorja izobraževanja oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Je kreativna, zato so njeni izdelki, namenjeni osebam s sladkorno boleznijo, domiselni, uporabni in celo zabavni.

FOTO: Tatjana Splichal

Koliko ljudi v Sloveniji ima sladkorno bolezen? Koliko od teh jih ima sladkorno bolezen tipa 1 in sladkorno bolezen tipa 2? Kakšna je razlika med njima?

V Sloveniji ima sladkorno bolezen več kot 150.000 oseb. Ker bolezen ne boli, mnogi zanjo ne vedo. Oba tipa sladkorne bolezni lahko povzročita prezgodnjo smrt, hude zaplete, kot so slepota, srčni infarkt, možganska kap, dializa in amputacija noge. Težko bi rekli, da je tip 1 hujša oblika, morda le zaradi načina zdravljenja, saj te osebe začnejo zdravljenje z inzulinom ob odkritju bolezni.

Sibionics GS1 – Sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze

Kako je bilo biti sladkorni bolnik denimo pred 50 leti in danes? 

So prednosti in slabosti. Pred leti je človek bolj cenil svoje zdravje, bolj si je prizadeval za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja z boleznijo. Zdravstvena ekipa je bila včasih deležna visokega zaupanja, danes pogosto polovico časa odgovarjamo na informacije pridobljene s spleta. Danes je za sladkorno bolezen ogromno zdravil in pripomočkov, ki jih včasih ni bilo, vendar je njihov učinek odvisen od tega, koliko osebe s sladkorno boleznijo vedo o bolezni. Na primer, 100 g črnega kruha vsebuje 50 g ogljikovih hidratov. To je podobno, kot bi ob zaužitju kosa kruha v telo stresli 10 vrečk sladkorja od kave.

Živila iz Zofkine košare. FOTO: Tatjana Splichal

Velika večina oseb s sladkorno boleznijo še vedno misli, da če ne jedo belega kruha, ne morejo imeti visokega sladkorja v krvi. Senzor, bel gumbek, ki ga pripetega na roko nosijo nekatere osebe s sladkorno boleznijo, nadomešča merilnik glukoze, ki je deloval le, če ste se zbodli in nanj nanesli kapljico krvi. Senzor pokaže vrednost sladkorja praktično vsako minuto dneva, to je 1440 minut, z meritvami lahko dobimo vpogled tri ali štiri minute. To je podobno, kot da bi za svojega otroka šla na govorilne ure le k profesorju telesne vzgoje, pri kateri so bili moji otroci vedno odlični, ostali predmeti pa me kot starša ne bi zanimali. Od kje neki popravni izpit iz matematike konec leta? Torej, če vidim svoj sladkor v krvi le enkrat na mesec, je to precej premalo, da bi trdil, da imam urejeno sladkorno bolezen. Visok sladkor namreč človeka poškoduje. Če ne vem, ne boli, če pa vem, pa lahko kaj storim!

Kakšne so sodobne smernice pri obravnavi sladkornega bolnika? Ali lahko sladkorni bolnik uživa vso hrano ali katere jedi izrecno ne sme biti na njegovem jedilniku?

Nova in zelo človeška priporočila smo dobili leta 2020. Takrat se je skupina strokovnjakov poučila, kako bomo svetovali v Sloveniji. Ugotovili smo, da bo najbolje, da dieto ukinemo, saj diete nihče ne mara. Namesto lista, kjer piše, kaj lahko ješ pri sladkorni bolezni in česa ne, smo naredili program izobraževanja, ki bi ga moral nujno obiskati vsak, ki na novo zboli za sladkorno boleznijo. Vse se lahko jé! No, strupenih mušnic ravno ne. Svetujemo nepredelano, domačo, lokalno in sezonsko prehrano, pripravljeno doma in v količini, da nas ne redi.

So priporočila boljša od prepovedi? 

Prepovedi so šle povsod iz mode. Slovenci radi rečemo, da so pravila zato, da jih kršimo. In to se vidi v naši ambulanti. Žal zdravniki in medicinske sestre nismo usposobljeni za dajanje odveze, zato nas izpovedovanje grehov kot je npr. 'Malo sem grešil z grozdjem' spravi v zadrego. Vemo, da je grozdje zdravo živilo, ki ga lahko z znanjem in pametjo spravimo v načrt prehrane.

 Eno od priporočil za sladkorne bolnike. FOTO: Tatjana Splichal

Skoraj vsak izmed nas ima v ožji ali širši družini nekoga, ki ima sladkorno bolezen. Kakšen vlogo imajo svojci sladkornih bolnikov?

Mladi se od staršev in starih staršev učijo, kako z boleznijo živeti. Če ti nimajo dovolj znanja ali 'če veliko grešijo', je to za mlade, ki so se rodili z enakim genom, lahko velik problem. Ko bodo sami zboleli, bodo najprej videli to, kar je ob bolezni doživljal njihov starš ali sorodnik, kar je ogromno breme. Ko otroci postanemo v pomoč staršem, si ti pogosto predstavljajo, da bodo diabetični piškoti in prepoved belega kruha rešili neurejeno sladkorno bolezen. V teh odnosih pogosto prihaja do nasilja, skozi moraliziranje in odvzemanje svobodne volje starejši osebi. Svojec s sladkorno boleznijo ne potrebuje 'posebne hrane', bolj cenijo vaš čas, podporo, naklonjenost, dobro voljo in razumevanje.

Pred dvema letoma ste v UKC Ljubljana začeli pilotno izvajati program 'TABLETKA'. Komu je namenjen in kaj so glavni poudarki programa?

Da človek lahko suvereno in kakovostno živi s sladkorno boleznijo, potrebuje vsaj 10-urni izobraževalni program. Pri tem spozna naravo svoje bolezni, dejavnike, ki vplivajo na doseganje ciljev zdravljenja, nauči se pravilno izbirati med koristnimi nasveti in miti, ki jih je v povezavi s sladkorno boleznijo veliko. Ko delamo izpit za avto, nam je tečaj za cestnoprometne predpise samoumeven. Ko zbolimo, in s sladkorno boleznijo vozimo vsako minuto svojega življenja, se marsikomu 10 ur zdi veliko. Tu se že pokaže, koliko je človek pripravljeni storiti zase … Najnovejši program, prvi po sodobnih priporočilih, kjer ni več diete, je program TABLETKA. Namenjen je osebam, ki se še ne zdravijo z inzulinom. V prvem letu izvajanja so nas udeleženci ves čas spraševali, kje smo bili do zdaj, zakaj tega že prej nismo učili. Res navdušujoče. Odlični učinki so bili na vseh področjih, ki smo jih spremljali v analizi, tj. znanje, kakovost življenja in zdravstveni cilji.

FOTO: Tatjana Splichal

Kaj se je po dveh letih izvajanja programa pokazalo in ali ga boste nadaljevali?

Program smo pilotno izvajali v UKC Ljubljana, ZD Ljubljana Šentvid, ZD Sežana in SB Trbovlje. Učinki programa so hitro navdušili zdravnike, svojce in bolnike. V UKC Ljubljana so se programa udeležili tudi zdravniki diabetologi, pri čemer niso skrivali, da je program navdušujoč tudi za osebe, ki nimajo sladkorne bolezni, saj vsebuje veliko elementov zdrave kmečke pameti, ki jo v poplavi informacij pogosto pogrešamo.

Kam se uvršča slovensko zdravstvo pri obravnavi sladkorne bolezni v primerjavi z drugimi državami? 

V razvoju in oskrbi sodimo v sam svetovni vrh. Ambulante družinske medicine (referenčne ambulante) so namenjene presejanju – iskanju bolezni v zgodnji fazi, tako kot so to programi Dora, Zora in Svit. Zgodnje odkrivanje pomembno podaljša leta kakovostnega življenja. Če se bolezen dobro zdravi v samem začetku, je pozneje manjša možnost za hude zaplete, kot so slepota, amputacija in dializa.