Ob jaslicah zares občutimo, da smo doma, da smo tam, kamor spadamo. FOTO: Tatjana Splichal



Smo v najtemnejšem delu leta; božič, ki ga že težko pričakujemo, pa prinaša Luč. Ne le zunanje praznične razsvetljave, pač pa tisto notranjo luč, ki nam zagotavlja, da bo vse v redu. Božično praznovanje nam doma pričarajo stari obredi, tradicionalne jedi, pesmi, ki so jih pele že generacije Slovencev pred nami. Vonj, okus in predmeti nas ukoreninijo v izročilo naših prednikov. Ob jaslicah zares občutimo, da smo doma, da smo tam, kamor spadamo.

Ko se mlad par poroči in prvič preživi božič na svojem, se sreča z vprašanjem, kako bo praznoval. Na način, kot so praznovali v njegovi ali v njeni družini? Morda so nekje veliko peli, drugje so si dali veliko opraviti z blagoslavljanjem hiše ... Kakšen pa bo njun božič? Kaj je tisto, kar za božič zares ne sme manjkati?

Pomislim na prvi božič: na Marijo v popadkih, na utrujenega in zaskrbljenega Jožefa, na neprijazni Betlehem. Ni bilo slavnostne večerje, ni bilo okrašene smrečice in ni bilo daril. Bil pa je dar: otrok, ki ga je Bog podaril svetu, da za vselej prežene temo. Bila je tudi ljubezen mladih staršev.

Tudi če bo letos zaradi omejitev pri naših praznovanjih kaj manjkalo, naj ne manjkajo jaslice in naj ne zmanjka ljubezni. Blagoslovljen božič vam želim!
_ _ _

*Prispevek je uvodnik v božični Naši družini (51-52/2020).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Komentar: Če se dnevi vlečejo

Komentar: Kaj potrebujejo mladi

Komentar: Starševstvo, pot k svetosti

Komentar: Moč hvaležnosti