Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Komentar: Vsak v svoj geto?

Za vas piše:
Branko Cestnik
Objava: 13. 11. 2020 / 09:29
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 14.11.2020 / 16:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
Komentar: Vsak v svoj geto?

Komentar: Vsak v svoj geto?

Kristjani smo tukaj, da skupaj s Francijo rečemo: »Ne, ne bomo živeli drug mimo drugega.«

Branko Cestnik. FOTO: Tatjana Splichal.


Franciji smo včasih rekli »prvorojenka Katoliške cerkve«, danes jo nazivamo »učiteljica družbenih sprememb«, v smislu, kar se v Evropi zgodi družbeno prelomnega, se običajno najprej zgodi v Franciji. In kaj se dogaja v Franciji ta čas?

Prejšnje tedne smo doživeli več terorističnih napadov. Najprej je terorist čečenskega porekla obglavil francoskega učitelja, ker je zagovarjal svobodo govora in karikatur. Potem so v Nici pod nožem radikaliziranega muslimana, migranta iz Tunizije, umrli domači cerkovnik in dve ženski, ki sta v cerkvi molili, ena od njiju brazilska priseljenka. V Lyonu je bil nekaj dni zatem napaden in hudo ranjen pravoslavni duhovnik grškega porekla. Manjša novica pravi, da je v Franciji živeča skupina turških skrajnežev v tem času obračunavala z Armenci.

Zadeva dobiva mlade drugod: na Dunaju je tako prejšnji teden skupina tridesetih turških, sirskih in afganistanskih fantov razgrajala v cerkvi Antona Padovanskega ter kričala »Alahu Akbar«, ta ponedeljek pa so islamski skrajneži izvedli grozljiv atentat v samem centru mesta.

V kratkem poročilu, ki sem ga podal, nastopajo predstavniki kar nekaj narodov in kultur: Francozi, Tunizijec, Brazilka, Grki, Turki, Armenci, Čečen pa tudi Avstrijci, Sirci in Afganistanci. Ter predstavniki vsaj treh svetovnih nazorov oz. ver: ateistično-sekularnega nazora, muslimanskega, krščanskega. Če bi poročilo o nemirih, v kateri ena skupina napada drugo, razširil, bi na spisek prišli še drugi.

Kaže, da to, kar je bilo pred nekaj desetletji v Franciji multi-kulti, vsakdanjik sožitja različnih narodov in ver, danes razpada in postaja multi-geto, vsakdanjik ločenosti in strahu pred drugim. Nam torej »učiteljica družbenih sprememb« napoveduje distopično, fragmentirano in nevarno družbo?

Bo t. i. »odprta družba« ob nesposobnosti sodobnih držav, da prebavijo velik pritok ljudi, ki so mnogih ver in kultur, povsod v krizi? Bo še najbolj varno, če bomo staroselci in priseljenci živeli drug mimo drugega? Bo geto, ki prej ali slej postane »no go zone«, jutri nekaj normalnega?

Mimogrede: svarilni vzklik policajem »Ljubljana, to je naše mesto, pojdite nazaj v svoje vasi« ter napad na policijsko vozilo na Fužinah dajeta slutiti, da tudi v Sloveniji nekatere mika miselnost geta.


FOTO: Pexels.

Kristjani smo tukaj, da skupaj s Francijo rečemo: »Ne! Mi ne bomo živeli drug mimo drugega.« Za svojo bomo vzeli papeževo preroško okrožnico Fratelli tutti – Vsi bratje. Ni namreč dvoje Stvarnikov: prvi, ki ustvari kristjane, in drugi, ki ustvari muslimane; prvi, ki ustvari Turke, in drugi, ki ustvari Armence. Stvarnik vseh ljudi je eden in isti.

Bog Stvarnik zato tudi ne more biti razlog, da bi se ljudje različnih ras in kultur skrivali vsak v svojem getu, odprto človeško okolje spreminjali v zaprto, se celo sovražili. Muslimani in kristjani, ki nosimo v srcu Boga in se iskreno trudimo živeti v njegovi bližini, v teh težkih časih nismo del problema, temveč del rešitve. Tako bi moralo biti, tako naj bo!

Toda ali bodo super-sekularna Francija, bruseljska Evropa ter vsi ti pretirano samozavestni multi-kulti ideologi znali računati z nami?


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (45/2020).


Kupi v trgovini

Beseda za na pot
Duhovnost
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh