Zapri
Iskanje

Komisija Pravičnost in mir SŠK o evtanaziji

Za vas piše:
K. C.
Objava: 11. 02. 2015 / 09:07
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:22
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Komisija Pravičnost in mir SŠK o evtanaziji

Na izredni seji Odbora za zdravje in Odbora za človekove pravice in peticije je Tadej Strehovec predstavil stališče do predlogov za dekriminalizacijo evtanazije.

Foto: Tatjana Splichal

Na izredni seji Odbora za zdravje in Odbora za človekove pravice in peticije četrtega februarja 2015 je dr. Tadej Strehovec nagovoril zbrane in predstavil stališče katoliške skupnosti v Republiki Sloveniji do predlogov za dekriminalizacijo evtanazije. Govor objavljamo v celoti.

Člani komisije smo zaskrbljeni glede domnevne evtanazije v ljubljanskem Kliničnem centru, obenem pa smo pozorni na zahteve nekaterih po javni razpravi in uzakonitvi evtanazije. V komisiji poudarjamo, da ima vsak pravico do zdravljenja in primerne zdravstvene oskrbe kot tudi, da ima vsak pravico do življenja in naravne smrti. Zato podaljševanje življenja za vsako ceno lahko vodi v položaj, ki ni vedno v korist bolnika in je v takšnih primerih etično sprejemljiva opustitev t. i. »agresivnega medicinskega zdravljenja.«

Nesprejemljiva pobuda

Ob zahtevah za uzakonitev evtanazije smo mnenja, da je to nesprejemljiva pobuda, saj ta na stežaj odpira vrata številnim problemom:

1.      Evtanazija ni nikoli zasebno dejanje – saj evtanazija vključuje zdravnike, zdravstvene delavce, pravnike itd.

2.     Evtanazija ne more biti način za zmanjšanje finančnih izdatkov za zdravljenje bolnikov.

3.      Legalizacija evtanazije odpira možnost evtanazij brez soglasja. Raziskava narejena pod vodstvom Kenneth Chambaere, objavljena v Canadian Medical Association Journal kaže, da je v Belgiji 32% bolnikov evtanazirana brez njihovega soglasja, čeprav so bile njihove evtanazije pravilno sporočene. Raziskovalec Tinne Smets v reviji Medical Care dokazuje, da so belgijski zdravniki leta 2009 prikrili 53% opravljenih evtanazij in jih niso sporočili državnim oblastem. V vseh teh primerih gre za legalno dopuščene umore, ki jih zdravstveno osebje izvede na svojo željo oz. popustijo pod pritiski svojcev, država pa jih »tolerira« in ne preganja.

4. Legalizacija evtanazije odpira vrata pojavu »spolzkega nagiba«. To je kasnejši legalizaciji evtanazije za najbolj ranljive družbene skupine kot npr.: otrok, depresivnih, duševnih bolnikov, dementnih in celo zapornikov (gre celo za pojav nove oblike prostovoljne smrtne kazni).

5. Z vidika verskih skupnosti evtanazija oropa človeka za proces umiranja, ki ga vsa velika verstva razumejo kot pomembno duhovno doživetje, v katerem se človek poslovi od bližnjih, uredi časne zadeve in se duhovno pripravi na odhod s tega sveta.

Nobene potrebe po legalizaciji evtanazije

V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK smo mnenja, da v Sloveniji ni nobene potrebe po legalizaciji evtanazije. Slovenija naj po našem mnenju raje sledi resoluciji Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz leta 2012, ki poziva države članice, naj evtanazijo zakonsko prepovejo. Prav tako naj Slovenija sledi odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2011 v zadevi Koch v. Švica, v kateri je odločilo, da pravica do evtanazije ni človekova pravica ter da države niso dolžne legalizirati evtanazije, kot tudi niso dolžne uzakoniti pomoči pri samomoru.

Kvaliteta družbe se ne meri po tem, kako pogosto se ljudje v njej odločajo za samomor in evtanazijo; temveč po tem, kako je v njej poskrbljeno za bolne in ostarele. Zato v komisiji izrekamo odločno podporo vsem tistim, ki se zavzemajo za paliativno oskrbo hudo bolnih. Obenem pa se zavzemamo za takšno vzgojo in izobraževanje na vseh ravneh, kjer bi se mladi in odrasli čim bolj temeljito izobrazili o paliativni oskrbi, vnaprejšnji volji in oskrbi bolnih svojcev.

Osebno si želim, da današnja razprava v Državnem zboru ne bo šla v smeri normalizacije in legalizacije evtanazije ter kršenja človekovih pravic bolnikov. Želim si, da bi vsi skupaj dosegli družbeni konsenz v smeri podpore paliativni oskrbi hudo bolnih ter takšnega zdravstvenega sistema, kjer bodo vsi bolniki in ostareli deležni primerne medicinske pomoči in oskrbe.

Vir: SŠK

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh